24. jul 2010 0:41
Dober večer oz. dobro jutro vsem znanim in neznanim kulinarikom in kulinaričkam.
Najprej vsem 100x hvala, tistim, ki ste me obiskali /ančka bančka, galja, riba raca rak z boljšo polovico vred, japaja, reca, nb - upam, da nisem naredila nikomur krivice, pa vsem, ki ste me poklicali, poslali sms-se, tudi slikce dvojčkov, ki mi jih je poslala majamarko, pa seveda vsem, ki ste mislili name in pošiljali pozitivne misli - in po sedmih tednih sem zmagala brez operacije - tudi z vašo pomočjo. Takoj po prihodu so odkrili tri smotane bakterije v rani in jih pregnali z 8 infuzijami dveh močnih antibiotikov dnevno, a pri tem nehote uničili žile, kri se je kljub infuzijam železa malo popravila in kasneje, ko niso imeli več kam "namontirati" kanalčka, so mi predpisali tablete in se je ponovno poslabšala. Počakali so nekaj časa,. da se žile malo okrepijo, ponovno infuzije železa, 3 x po delnem izboljšanju prestavili rok za operacijo in ko naj bi končno bila v sredo, ko sem že čakala pripravljena, da grem pod nož, so izvidi ponovno pokazali novo bakterijo - in operacijo odpovedali vsaj do jeseni. Trenutno antibiotika ne morejo dajati, ker so žile fuč, na rano mi dajejo neke strašno drage obloge v upanju, da bodo učinkovite in se po čudežu morda same zacelijo, železo v žilo pa v upanju, da najdejo kje kakšen košček žile, da vstavijo kanal. Sem prosila v bolnici, naj mi ga pustijo, da jim bo v domu vsaj danes uspelo spraviti nekaj železa v moje žile - ma kot bi vrtali nafto.... Sedaj bom hodila 3x tedensko na preveze v UKC, ker si teh oblog dom pač ne bi mogel privoščiti.
Morda vas morim s to razlago, a saj ni kaj skrivati. A vsa čast zdravnikom in sestram UKC-ja - ne samo, da so se maksimalno trudili, da mi dajo po dveh lanskih operacijah še tretjo možnost, da bi se končno rešila teh ran (6 let stara golenska razjeda - presajena koža, a jo je en del telo zavrnilo in je ponovno nastala rana, sicer mnogo manjša, in ponovno nastala še ena na odvzemnem mestu) - ponovno so me po 6 letih postavili na noge in jaz spet H O D I M - no natančneje racam s pomočjo posebne hodulje - mislim, da mi uspe prehoditi več kot 30 m. Morda se vam ne bo zdelo kaj posebnega, a ob upoštevanju, da sem do aprila lani prehodila z malo hoduljo maksimum 6 m, od julija pa nisem več bila na nogah, je to ogromen uspeh in sem, prav ponosna sama nase in neznansko hvaležna zdravniku, sestram in seveda fizioterapevtkam, da jim je v 7 tednih to uspelo. Ne morete si predstavljati navdušenja, ko sem popoldne po povratku iz bolnice v dom iz sobe peš primaširala v kavarno...... Pa še nekaj kilc sem uspela sklatiti, odkar "hodim". No, na maraton ravno ne bom šla, a če dnevno prehodim nekajkrat po 30 m, sem naredila mnogo - pa vedno boljše bo šlo!!!
Zdajle je čas, da neham, a morda že jutri naju obe z Reco spoznate v albumu.
Še enkrat hvala PRAV VSEM, odlični ste!
Dušanka