Kajenje

Lep pozdrav vsem!Odprla sem dokaj zoprno temo-kajenje-

Jah,vem....nezdrava razvada,ampak sem prepričana,da nismo vsi na forumu nekadilci.Upam samo,da ste v večini,ki ne poznate te razvade ali pa nikoli niste niti poskusili prav zato ker ste se zavedali posledic kajenja.

Sama kadim malo manj kot deset let in sem nad tem razočarana.Nad sabo seveda.Ker zame ni kave brez cigareta in zame ni pavze brez cigareta in zame ni dneva brez cigareta.Ne zgražajte se tisti,ki ste nekadilci in ne obsojajte.So ljudje,ki so me obsojali,ko sem ga prižgala ob kavi,češ kako si škodim in se uničujem.In se najdejo tisti,ki te vidijo s cigaretom in ti dobesedno pametijo,sami pa so predebeli,nedejavni in leni.

Mislim,da ni človeka v teh časih,ki na nek način ne bi škodil samemu sebi pa naj bo to čezmerno prehranjevanje,kajenje,alkohol,psihična utrujenost.Se mi pa zdi,da smo še vedno najbolj na udaru kadilci.Kaj menite vi o tem?

Seveda pa razmišljamo,da bi nehali kaditi!Ampak dokler bomo samo razmišljali,ne bo iz tega nič.Vem,da si je treba pošlihtati v glavi in reči NE!!Za zmeraj!

Vaša mnenja o kadilcih?Naleti m na osebe,ki te dobesedno zaničujejo,če te vidijo s cigaretom,kar pa ne pomeni,da smo po srcu slabi,samo eno grdo razvado imamo,ki škodi nam!

Hvala za vsa mnenja in odgovore!

žoja

Temo je spremenil(a) žoja dne 27. maj 2010 19:30

Temo je spremenil(a) žoja dne 27. maj 2010 19:32

27. maj 2010 19:37

Pa morda še vzbodbuda,da se najdemo tisti,ki mislimo,da brez tega ne gre in se odločimo in si rečemo-NIKOLI VEČ-čeprav je to stvar posameznika. žoja

27. maj 2010 19:48

Ni kaj, se boš morala zbrcat, da pustiš te lizike, če si že sama nad sabo razočarana Mislim, da se je stanje malo izboljšalo odkar je novi zakon, in vidim, da so tudi kadilci zadovoljni, čeprav so se v začetku upirali. Mogoče pa jih je samo manj videt.. hi hi No, moj dragi kadi odkar se poznava. Ima obdobja, ko jih pokadi precej in ima obdobja, ko ga niti ne takne po cel teden. Sicer ga kot nekadilka ne razumem, ampak moram mu priznati da je izredno uvidevenin si pridno pere zobke preden se mi približa. Kadi le zunaj (priznam da sem tako zoprna, da tudi goste zaženem ven) in dvomim, da ga 'zavoham' več kot 2x tedensko in še takrat se samo malo zmrdnem, pa že leti v kopalnico. Dobro izšolan mož pač . Imam občutek, da te je nekdo nadrl zaradi kajenja in sedaj iščeš tolažbo (kar ne mislim v slabem smislu!), ampak vseeno bi se strinjala s tabo, da si ljudje škodimo na tisoč izvirnih načinov in kajenje je samo eden od njih. Pazi, da ne boš z dimom pihala nekomu pod nos, pa bi moralo biti vse OK. Pa razumi nekadilce, ki nismo tega vajeni prosim...

27. maj 2010 19:55

jaz ne kadim, nikoli nisem, o kadilcih pa nimam posebnega mnenja, edino na trenutke se mi smilijo, ker si mislim kako težko se je odvaditi. tudi zato ker sem sama človek, ki le stežka dan preživi brez sladkarij..poleg tega pa še strašansko samo-ne-disciplinirana ;) bannanna_v_slo ;)

27. maj 2010 20:22

Stasafrank,nihče me ni nadrl,samo občutek imam,da na nas gledajo drugače tisti,ki ne kadijo.No ja,nadrla sta me mama in oče,ko sta za to izvedela pred tistimi leti,ko sem bila še smrklja,ampak očitno ni pomagalo Ja te navade pa nimam,da bi komu puhala pod nos. Bannanna,takega razmišljanja kot si ti,so pa redki.Tako realnega razmišljanja,mislim. žoja

27. maj 2010 20:43

Ni kaj, moram se oglasiti...kot bivša kadilka (upam, da tako tudi ostane). Kaditi sem nehala, ko sem izvedela da sem noseča. Sicer me še vedno prime, da bi kakšnega pokadila, vendar mi tri tedne stara pupa skoraj ne pusti dihati. Včasih pride slab moment, ko bi "požrla"celo škatlo. Ampak se takrat opomnim, da bi bila tragedija, če bi prižgala. Mislila sem, da ni kave brez cigareta, no ja, tudi kavo sem nehala piti med nosečnostjo. Vendar se da zdržati in obdržati. Partner sicer kadi, vendar hodi kadit na balkon. Sicer ga h kajenju ne spodbujam, vem pa, kako je, ko ti v nedeljo popoldan zmanjka cigaret. To je bila šele kriza. Tudi sama sem strašansko nediscipliniran človek in sem več let prej se trudila, da bi nehala kaditi, pa nikakor ni šlo. No, potem pa ko sem izvedela, da sem noseča, pa ni bilo kompliciranja. Tako da, vse je v glavi, ampak čisto res. Sicer mi je všeč ideja - kaditi. Ker včasih je bil cigaret izgovor, da smo šli ven, na kavo, klepetali - v bistvu sociološka ideja o kajenju. Ali pa jutranja kavica in cigaret, ali pa po odličnem kosilu, uh je včasih res pasalo kaditi. Je pa res, da večina prijateljev in znancev kadi, vendar sem že vse nagnala ven na balkon. Sicer pa kadilcev ni čedalje manj - videti jih ni več po lokalih, sploh pa ne pozimi. Me pa preseneča, da je veliko mladostnikov kadilcev. Se mi zdi, da jih je čedalje več. Žoja, kot si sama rekla, enkrat je treba reči odločen NE in potem je pot lažja. LP! Moycaa Sporočilo je spremenil(a) Moycaa dne 27. 2010 20:44

27. maj 2010 21:43

Mene pa pri kadilcih moti le,če rečejo:" Ni kave brez cigareta!" Saj mogoče je to sleng,ampak meni se zdi to pri cigareti najbolj grdo. To malo za šalo, malo pa tudi zares.Poznam veliko strastnih kadilcev,ki ne morejo nehati kaditi in se niti ne trudijo.Če so obzirni do drugih, me ne moti.Ko pa je kadilec tiste sorte, da ga ne gane ne otrok, ne prošnja, da ne bi kadil v prisotnosti tistih, ki to ne želijo,takrat me pa to razjezi. Sicer pa tisti, ki kadite, uživajte in se ne sekirajte, kako vas gledajo drugi.V resnici vam to niti ni mar.Govorim iz vsakdanjih izkušenj,iz vsakdanjega življenja. naor

27. maj 2010 22:05

Sem karnak in sem kadilka!

 

No, pa sem se predstavila. Nisem tista strasta kadilka, ko ne morem piti kave brez cigareta. Meni so cigarete samo razvada. Ne kadim vsak dan. Več pokadim poleti, ko smo zunaj. Največ na morju, tako pač to je. Mi je pa všeč ta naš zakon, ko prepoveduje kajenje v lokalih, zaprtih prostorih.... Tudi v stanovanju ne kadim, saj je moje mnenje, da kadim jaz in ne moja okolica.

Ob enem pa tudi hvala vsem, ki kdaj v mrazu zmrzujejo z mano zunaj na "čikpavzi".

 

Sporočilo je spremenil(a) karnak dne 27. 2010 22:05

27. maj 2010 22:08

Naor,se strinjam s tabo,ko kadilec ne upošteva tistih,ki ne kadijo,da ne govorimo o kajenju v zaprtem prostoru,ko so zraven otroci. Sama kadim,vendar se umaknem takrat,ko so okoli mene nekadilci,otroci ali pa ljudje,ki enostavno ne razumejo zakaj ga moram prižgat. Ne rada poslušam pridige o kajenju,medtem ko si nekdo kuha klobaso za večerjo iz dneva v dan ali pa nerga,da bi moral shujšat 10 kg,ker je predebel.Sicer ne kadi,ker je to zelo škodljivo,poje pa mastne hrane toliko,kolikor je nese želodec,ker jo kao pokuri,ker fizično dela. No,ja vsekakor,ne eno in drugo ni fajn. žoja

28. maj 2010 8:45

Draga žoja, nisem čisto prepričana čemu služi tvoja tema? Podpora kadilcem, podpora pri prenehanju, tolažba ... Kakorkoli že, saj si sama že vse napisala. Kot bivša kadilka ti lahko povem, da je resnično vse v glavi. Zdaj moraš samo ugotoviti en dober razlog za prenehanje. Očitno ti niso dovolj. Sama sem nehala iz več razlogov: najprej trma, ker mi nihče ni verjel, da bom res prenehala kaditi ob napovedanemu datumu, potem pa še tisti bolj smisleni razlogi: zdravje in lepota (ja, ker mi ni gršega prizora, kot če vidim zgubano žensko v srednjih letih s cigaretom v roki). Pa rumeni zobje, nohti, smrad... Se lahko ne vem koliko naparfumiraš, vonj ostane. To je pač moja ženska samovšečnost, ki je zmagala. Ampak to je moj primer. Ti boš morala pa sama ugotoviti, kaj je tisto, ki bi te pripravilo k temu. Če te ne prepiričajo hude zdravstvene posledice, potem ne vem. Obsojala te pa ne bom, saj si dovolj stara. Obsojam samo kadilce, ki kadijo v pristotnosti otrok. Tu je meja. Jaz se lahko umaknem, otrok se ne more, če starši kadijo. Tako da, napni možgani in premisli kaj si želiš. Pa pogumno! Gigi_84

28. maj 2010 9:26

Žoja, ne vem, kaj te v resnici žuli: - to, kaj si okolica misli o tebi zaradi prižgane cigarete - to, da je to navada, s katero polniš neke praznine in te jezi, kako jih polniš, ker polnjenje ni posebej uspešno Ali pa je tole en terapevtski monolog z vpadi publike? Takole ti bom povedala - ne bo posebej milo in v vati, bo pa zelo iskreno: Človek se večkrat v življenju sooči sam s sabo in s svojimi prazninami v psihi in to soočenje ni kaj posebej prijetno - v bistvu je grozno in še hudič je, ker ga je težko artikulirati, ker v besedah je to eno samo stokanje brez ta pravega štofa. In s svojimi prazninami se človek sooča ne glede na to ali kadi ali ne. Vedno pridejo. Je pa seveda prenehanje kajenja izvrsten in precej naporen (ker učinkovite stvari so naporne, zlahka ni nič), da se človek nauči metode, kako se rešujejo njegove praznine in njegova malce slabša stanja. Ker, če se zmore prenehati kaditi, se zmore tudi kaj drugega. Sama sem se s cigaretami afnala slabih dvajset let. Ob jutranju kavi, od dopoldanski kavi ali po kosilu, popoldne ena, zvečer pa kaj veliko niso pasale, ampak sem se tudi afnala z njimi. In potem na kakih eventih iskala kje je pepelnik... Tako sem prišla na eno škatlo v treh-štirih dneh. Moja zdravnica je rekla, da to ne spada niti med kadilce niti med nekadilce. Sama sem sicer vedela, da bom nekega dne nehala kaditi, ampak se mi ravno ni dalo posebej intenzivno delati na tem. Potem je bilo pa vesolje pametnejše in sem dobila precej močno pljučnico. Človek, ki je navajen biti zdrav in fit, si ne more misliti, kako šokantno je to, ko dobesedno čez noč postanejo tudi opravila kot je vstajanje in postelje do vecejke tak napor, da moraš vmes malo postati in si obrisati pot. No, tista pljučnica je bila nek svojevrstni blagor. Sem imela obilo časa za počitek in potem tudi za trezen premislek (ga razlagama v nadaljevanju) in seveda so mi cigarete zasmrdele. Sedem mesecev po tem sem na eni decembrski zabavi "nafehtala" eno cigareto, jo prižgala in prvi dim (če odštejemo, da se mi je malo zavrtelo), mi je povedal, da tega preprosto ne rabim. Evidetno sem morala prižgati tisto zadnjo za to, da sem se zavedela, da je zadnja. Ker sem enostavno ugotovila, da je škoda mene, da se družim z nekimi ljudmi tam ob pepelniku na mrazu in peljem neko totalno neprodkutivno diskusijo, samo zato, da nismo tiho. Ker sem ugotovila, da sem s cigaretami v bistvi polnila neke sekunde in minute v dnevu zaradi tega, ker pač mislila,da jih je treba polniti. Ker sem z mahanjem z rokami in dimljenjem malo zakrivala nek pogled name, da je bila prezenca bolj misteriozna...ajoj. Sem se ob tem spomnila na tisto vajo, ki jo imajo drugače v šoli nastopanja - ljudje morajo vsaj eno minuto stati pred občinstvom in biti popolnoma tiho - in kdor nima profesionalnega treninga, se po pol minute začne zibati, prestopati, zgbljati.... No, da v življenju je pa tako, da se, namesto, da bi se zgrbljal, odloči za cigareto ali pa za kaj drugega (recimo hrano). Skratka, dokler človek v glavi ne zmore toliko moči, da vsaj za eno minuto v treznem stanju stoji tihp in pokončno in mirno pred občinstvom (to je najbolj materialna oblika tega, da se soočimo z množico, javnostjo), do takrat nima toliko moči, da bi premagal katerokoli svojo razvado (cigarete, hrano, alko, droge. Lahko sicer vmes plačuje akupunkutro, obliže, terapijo itd itd...in bodo sicer izboljšave, trajne rešitve pa ne bo. Bo morda nehal kaditi, pa bo zaradi tega začel žreti (videno ogromnokrat). Vendelina jr.