20. maj 2010 10:58
Okej, tole v resnici zahteva refleksijo. Danes je v Dnevniku (morda bo proxy naredila link sem, ona to obvlada) Ervin Hladnik Milharčič pri komentiranju grških demonstracij zapisal, da so demonstracije v zadnjem času bolj izraz nemoči. Ljudje demonstrirajo, ampak to je pa tudi vse. Svetujem branje. Ampak če grem na našo "domačijo". Ljudje smo hecna bitja. Radi bi spremembe (parafraziram Repovža, ker prilaščanja tuje pameti za mojo je nelepa in preveč razpasena lastnost v teh krajih) in to take, da bi bili vsi na boljšem, ampak bog-ne-daj, da bi proces spreminjanja dosegel nas. Naj udari druge. Mi bi samo radi participirali pri pozitivnih učinkih sprememb. Matrajo se naj pa drugi. Naj drugi plačajo. Naj bodo drugi kaznovani. Naj drugi potegnejo "ta kratko". Naj druge udari. Pa ne samo recimo razrednega sovražnika (konflikt med delavci in lastniki je jasen in predvidljiv), tudi znotraj iste skupine - na primer, ko se zahtevajo plače, pa magari če bo Francka (ki jo poznam dvajset let, pa otroka sta sošolca) poleg mene zaradi tega izgubila službo, nič hudega, glavno, da imam jaz pol pike višjo plačo... Zahteva, oziroma naša ne-na-glas-povedana pričakovanja, da naj se negativne posledice družbenih razmerij odrazijo na drugih, mi bi se pa iz zadeve izvzeli, je na intimnem nivoju razumljiva, ko pa se ta intimna zahteva spremeni v naše delovanje v družbi, takrat se obnašamo socialno nedogovorno. In če se posamezniki prevladujoče obnašajo socialno neodgovorno, potem ima družba težave. Družba ni supermarket, kamor pride vsak, vzame kar pač potrebuje, na blagajni pa nič ne plača. Tako pač ne gre. Naša družba, pa ne samo naša, ni to slovenska specifika, ima težave s socialno odgovornostjo. Takega ravnanja je premalo in ker ga je premalo, je več prostora za vse ostalo. Recimo za hujskaštvo in sovražnosti. Če ni socialne odgovornosti (to je, da vsak s svojim ravnanjem premisli družbene posledice tega ravnanja in potem to ravnanje usmeri tako, da bo prispeval k splošnemu dobremu), potem se seveda ljudje ne morejo prijeti na noben pozitivni model in seveda tudi ne zmorejo vzgojiti svojih potomcev v razmišljujoče in kreativne ljudi. Študentske demonstracije včeraj - sicer se je treba demonstracijsko aktivirati v času študija, ker kdaj bo pa človek to počel, če ne takrat? Meni kot nekdanji soorganizatorki demonstracijskih eventov v poznih osemdesetih je bilo vedno malo žal za mlajšimi, ki v devetdesetih in tem stoletju nekako niso imeli možnosti, da bi se jim v času mlade odraslosti zgodilo toliko zgodovine. V včerajšnjim demonstracijah za moj okus ni bilo kakšne silne idejne vsebine. Študentje so se v bistvu borili za "staro pravdo", skratka za nespremenjen status njihovega dela, da bi bilo to tako, kot je zdaj in naj država kako drugače reši stanje, ko se študira do tridesetega in se mladost v smislu ekonomske odvisnosti od strašev neokusno vleče v četrto desetletje....Mimogrede, starši prav tako nočejo kasnejših upokojevanj. V bistvu so bili včerajšnje demonstracije po svoji idejni naravi precej konservativne, samo ikonografija je bila malo bolj rockerska in malo je spominjala na proteste, ki so jih pred desetletjem delali naši mirni antiglobalisti (ki so zdaj trideset in nekaj letniki in odplačujejo kredite za nakupe stanovanj). Oziroma, je bila bolj rockerska do točke, ko je zelo malo študentov prišlo do Trga republike (kar je skoraj moj kvart). Tam jih je bilo cca 2.000 maksimalno, zasedena je bila desetina ploščadi, ostalo je bilo prazno. Ko so začeli metati jajca v parlament, se še ni nihče silno razburjal, ker to itak počnejo skoraj na vsakih demonstracijah...(to počnejo tudi sindikalisti pa na enih desnih demonstracijah 16 let so tudi letela jajca po zraku). Potem je zagorel kup papirja na travi in potem se je vnel še grm in takrat je večina študentov raje šla proč. Na eni točki je bilo skoraj več varnostnikov v florescenčnih brezrokavnikih. Potem je prišla policija na konjih (gasilcev za gašenje pa še ni bilo, so prišli šele čez nekaj minut) in potem so jajca zamanjali trši predmeti in najprej so bile pločevinke, potem pa kocke in potem je policija začenjala s "pridržanji" in potem se je povečalo tudi število nujne medicinske pomoči. In potem je pač tako, da kjer so reševalci, tam so firbci in potem je masa ljudi v varnem zavetju maximarket gledala, kako kakih 50 nevzgojenih butljev meče vse po zraku, kako so policisti v oklepih in ščtitih pred parlamentom in ljudska masa je znala povedati bistveno večjo število poškodovanih, kot pa so jih kasneje navajali uradni podatki. Je pač tako, da je vnukov drhali vedno največ, konec koncev, drhal je osvobodila Barabo, mar ne? In človek se tule vpraša: kdo je tule boljši/slabši - tisti, ki se je prišel naslajat nad tem, kako se uničuje zgradba, ker zgražanje tako hudičevo paše, študentska organizacija, ki je slabo predvidela možnosti dogodkov (če te ne vzgojijo v socialno odgovornega, potem ne zmoreš premisliti, da gre lahko tudi kaj narobe in zato ne razmišljaš, kako bi se takim dogodkom vnaprej izognil, pa saj niso samo študentske organizacije take, je tega tudi drugje veliko....), sindikalni voditelji, ki zadnje leto tako živijo na adrenalinu ugajanja besni množici (ki so jo sami spodbujali k besu) in so na Prešercu pospremili študnte z besedami: Uprite se!, in zato dobili huronski aplavz? Bi rekla, da so v mrtvi tekmi za to, kdo je slabši. No, včeraj smo dobili materialno lekcijo za to, da kdorkoli vodi politiko z namenom, da je všečen glasni množici, se bo slejkoprej zapeljal v to, da ga bo v nadaljevanju vodila glasna in jezna množica, ki je beseda ne bo več umirila, temveč kvečjemu arzenal policijske opreme... Tudi smo videli, da je toleranca javnega mnenja do uničevanja objektov na takih shodih precej nizka in to bi moral biti dodaten signal junakom raznoraznih barv, ki "gredo radi na ulice zlasti takrat, kadar je lepo vreme" - v zimskem času pa igrajo golf na Mauricijusu, kradejo nabožne kipce po cerkvah, prijateljsko kupujejo in prodajajo glasove in plemenite piramide, zdravijo homoseksualnost, pišejo anonimne ovadbe, pustijo, da Masaryk in Dostojevski prepisujeta iz njegovih zbranih del..... i tako dalje. Vendelina jr.
Drejček
Vendelina jr.
