Velikost prta

18. maj 2010 18:49

Tudi meni prt ni všeč imam ga samo zato, ker otroci polivajo in packajo po mizi, pa še ta je plastični...

jade

18. maj 2010 18:50

Pri nas je pa obratno. Mož ne more videt mize brez prta. Največ, na kar pristane, je, da je - razen pogrinjkov za vsak krožnik seveda - še sredi mize enak podolgovat prt, tako imenovani namizni tekač.

Če že ni pravega velikega prta, ki vso mizo pokrije.

Nič skupnega z ežojem, bi rekla. Ampak ežoja bo že drgaička zdisciplinirala ...

mamamia

mamamia

18. maj 2010 21:17

Meni je pa miza brez prta, kot rit brez gat.    

 

Pozdravček!

18. maj 2010 21:36

dragička je napisal/a:

Meni je pa miza brez prta, kot rit brez gat.       Pozdravček!

 

Ojoj, dragička! Pa saj to tudi ni tako hudo!

Vanja

19. maj 2010 5:46

Se strinjam s tanjo 05 in lucko52, da je 20 cm premalo.Pri majhnih, ozkih mizah mizah morda še, pri dolgi mizi, recimo od 160 cm naprej, pa bi tak rob res deloval precej gorenjsko Pri okrogli ali ovalni mizi si pa sploh ne morem zamisliti, da bi bil rob manj kot 30 cm ali bolje do stola. Naredite si improviziran preizkus in boste videle kako deset cm več popolnoma spremeni podobo ne le mize, ampak celotnega prostora. murnik

19. maj 2010 6:16

Ja no, predolg pa spet ne sme biti. Se zna zgoditi, da ga s koleni dol spotegneš, ko sedeš za mizo. Tudi meni so sicer všeč prti do tal na tistih okroglih zajtrkovalnik mizicah, a bolj kot dekor, praktična pa taka stvar ni pretirano (itak je najboljši zajtrk v posteljo).. In prt naj bo enako dolg na vseh straneh, zelo šlampasto deluje, kadar je ob daljših stranicah lepo padajoč, ob krajših stranicah mize pa štrli v luft ( se rado zgodi pri raztegljivih mizah). Drgač smo pa tudi že z rjuho zimprovizirali (ali dvema), preko nje pa en lep nadprt in je bilo okej. Pri nas je bilo nekaj časa tako: "Pa dej, ne boš spet prta gor dajala, se itak prec popacka!" (Kot da se prt sam popacka!!??) Tisti, ki je tale stavek nonstop čivkal, je potem dobil talarje na cajtengu, dokler se ni naučil obnašati za mizo tako, da se ni "popackalo" (če tebe ni sram, da ješ kot *piiip*, potem tudi mene ni, da ti serviram kot *piiip* press) japaja

19. maj 2010 7:02

Fazon je v tem, kako tekstilije dopolnjujejo pohištvo oziroma, kakšno funkcijo imajo. Prt je dal že marsikatero fazo skozi: od tega, da se ga uporablja kot prekrivanje madežev na kakšni stari mizi, pa tudi je bil kot zaščita, da se ljudje niso "zaškalili" pri mizi, ker morda les ni bil najbolj v gladko smer obdelan, pa je bil prt že znak ročnih spretnosti kandidatke za poroko (nevesta je vezla balo) in znak ročnih spretnosti gospodinje (in naj se ženska z nečim zamoti, a ne?), pa znak tega, kako gospodinja ureja gospodinjstvo (beli prti) in znak tega, koliko je denarja pri hiši, ker če imaš zadosti služinčadi, potem se bo že našla kaka micka s podeželja, ki bo štirkala (Vilma, tale je zate)prte in gospodove srajce.... Sama imam prte rada. Je pač "kućni odgoj" deloval tako, da če si ne zmoreš narediti pogrinjka, potem tudi jesti ni treba, ker pač ni treba iz vsega okoli sebe delati prostora za piknik. Tudi spada izbiranje tekstilij v podvejo zanimanja našega plemena za vse, kar je imelo zvezo z oblikovanjem in oblačenjem. Iz tega istega razloga tudi z guštom izbiram posteljnino. In sem totalno hvaležna svoji mami, da me je naučila, kako se izmeri prt, kako se izmerijo zastori, pa kako se to v barvi in materialih kombinirah, kakšne tekstilije s kombinirajo s takim pohištvom in katere se kombinrajo malo drugače, da se obdrži ena nota in da ni vse skupaj sračje gnezdo, po možnosti nakvačkano s cenenim predebelim garnom..... Vendelina jr.

19. maj 2010 8:24

Sem bolj praktik in zelo rada merim... Šla sem zmerit višino moje mize, je točno 77 cm višina, stol pa 50 cm; prt ob straneh visi 20 cm. Je še slabih 5 cm do stola. Se mi zdi, da ni nič apetitlih, če prt zmečkano sedi na stolih.

 

Pozdravček!

19. maj 2010 8:25

No včasih se kučni odgoj obrne v kotra smer. Pri nas je bilo prtov še pa še, miza je bila pred obedom vedno lepo pogrnjena, mama je prte celo sama izdelovala, po njeni zaslugi znam mariskaj tudi sama izdelat. Je pa ena mini caka. Mama je delala v pranici in je odpeljala na čiščenje in likanje vso posteljnino, rjuhe, kuhinjske krpe, tako da likala tega nisem nikoli. In tudi zdaj jih ne, ko imam svoje gospodnjstvo. Ne rečem, da prti niso lepi. Vendar me včasih mine jest, ko vidim, kako je ljudem vseeno, če je kak zapran flek na belem prtu, In to ravno tam pri mojem kozarcu za vino. Zato pri nas uporabljamo pogrinjke in nam je fajn. Je že res, da učitno nisem u nulo poštirkana gospodinja, me pa moti, če ni u nulo vse urejeno, ko jem. Mogoče pa se kdaj lotim tudi prtarenja, pri dveh malih otrocih si življenja s čiščenjem prtov res ne predstavljam. Vilma

19. maj 2010 8:29

Da se navežem..., govorite, da "ob dveh malih ootrocih"... Jaz sem tudi imela dva majhna otroka, pa še vedno je bil prt pred jedjo in drugi za jedjo na mizi.

Jaz se odpovedujem nove debate, se mi neda.

Pozdravček!