18. maj 2010 9:14
Blažkaa, če denar ni problem, potem je domišljija edino, kar omejuje.
Ker fazon je naslednji: vse te silne počitnice v Sredozemlju in bližnjih sosednih kontinentih - to je ponduba kolikor toliko korektne turistične infrastrukture. Ki so jo čekirali turistični delavci n-krat, preden so jo začeli prodajati in ki jo itak naprej prodajajo hvale ljudi, ki so tam bili.
To, kar ti iščeš in želiš, to kar se bere med vrsticami tvojega vprašanja, je pa naslednje: Ti bi rada nekaj nepozabnega, nekaj takega, kot bi vse filme, ki se dogajao v počitnihških krajih (in imajo vsi srečen konec) kopipejstali skupaj in bi vaša familija tam igrala glavno vlogo, ti želiš sekvence lepih slikic in lepih dialogov.... S tem ni nič narobe. Saj to si itak želimo vsi. Brez take želje je itak brezveze.
Bom v nadaljevanju še malo uporabljala dramaturško metaforiko.
Razlika je samo v tem, kar človek naredi s sabo in svojim življenjem za to, da je v resnici v glavni vlogi v enem zelo lepem filmu. In kot meni kaže življenje, je tako, da človek, ki ni v glavni vlogi lepega filma na domačem dvorišču, pa v domači banji....pa za domačih šporgetom in za domačim oknom, ko ga pomiva....da če tam ni v lepem filmu, potem je ni lokacije, kjer bi se takemu človeku zgodil lep film.
Z drugimi besedami, fensi počitnice se začnejo doma.
Praviš, da ste se do sedaj pražili ob hrvaški obali. Okej. A to je, prosim lepo, edina možna aktivnost tam? Saj se da tudi z majnimi otroki v najbolj nizkocenovni izvedbi na hrvaški obali početi kaj več. Se da, recimo, kupiti vodič (knjigo) po kraju in potem vsako popoldne po knjigi narediti kak družinski obisk določene točke. Ali pa se iti družinsko igro "lov za zakladom", kjer se dogovorimo, da bomo danes v kraju iskali, npr. fontane. Sem se ob tem spomnila epizode iz sedemdestih, ko si je naše jedrsko pleme zadalo nalogo, da bo poiskalo vse fontane v starem Dubrovniku in še danes vidim svojo mamo, ki si je sezula štikle in bosa tekla po stopnicah do Onofrijevega vodnjaka.-)
Hočem reči, če človek ni aktivno pri stvari, če sproti ne opazuje, če si sam ne piše scenarija svojega življenja, ga bodo pisali drugi, njega bodo pa prestavljali kot ovco sem in tja. Poleti ga bodo šetali vodiči, čez leto pa vsi ostali.
Pa saj z vodiči ni nič narobe, ampak če se ga ima, potem je blazno fino, če se ga posluša - ne pa da nesrečnik/nesrečnica) govori v mikrofon, vprašanja so pa samo v stilu, "kje se bo kaj jedlo". Skratka, Mljet, Dubrovnik, Hammamet, Sharm El Sheik, Nil, Antalya, Kanarski otoki, Baleari, Korzika, Madeira...Savudrija - vse to so samo lokacije. Ki so lahko najbolj spektakularna mesta na svetu ali pa samo kraj, kjer "smo bili na počitnicah, plačali smo toliko in toliko, morje je bilo toplo....." Ti pa bi rada, da bi ti tule povedali, kako je vsak iz lokacije delal najlepšo zgodbo na svetu. Saj lahko, ampak to bo bolj sladko spominjanje tistih, ki imajo izkušnje najlepših zgodb in dodatne točke za tiste, ki se jim zdi, da se "njim lepe zgodbe nikoli ne zgodijo" (in bodo posledično še naprej jezni do neba). Kaj boš pa ti s s takimi zgodbami. Boš točno ena-na-ena kopirala izkušnjo nekoga drugega? Kopiranje ni noben gušt in nikoli ne pripelje do želenega cilja, ker so orginali vedno boljši.
Namesto tega raje piši svojo zgodbo. Starting right now. Če ne veš, v katero destinacijo bi šli, naredi list top-five in po sistemu izštevanke izberite lokacijo. Je čisto zabavno, če se pleme tudi tako odloča. Pa tudi, če izberete najbolj žnj turistično storitev - tudi to se lahko gleda čisto s komične plati in se temu človek še dolga leta smeje - ali pa drži surlo.
Samo tisti, ki drži surlo, nikoli ne pride v lepe filme in nikoli ni v fensi kadrih. Velja za počitnice in za vobče.
Vendelina jr.