13. maj 2010 14:16
Jaz tudi tule vidim beneško paralelo....
Enkrat smo se službeno peljali v BG s precej dragim službenim avtomobilom. Na bencinski pred Mokricami so kolegi kupili sveže rogljiče. Večino so jih pojedli kar na postajališču, dva sta pa ostala v papiranti vrečki, ki je imela na zunanji strani aluminijasto prevleko (skratka, nobl šrknicelj). Nekje pri Slavonskem Brodu sta tista rogljiča zgledala kot pecivo, ki ga je nekdo pomotoma polil z mineralno vodo...
Hočem reči, tudi če se dela ne vem kako fotogenična torta, po možnosti taka, da bi še stana ali pa matilda malo odprli usta
, če se ta torta potem pelje nekaj ur v osebnem avtomobilu, bo čez nekaj časa delovala precej "kumrno". Skratka, torta, ki na osnovi lokaciji deluje za 5+ bo čez petsto kilometrov delovala za 2-3, če rečem v šolski maniri. Oziroma, če bo videz torte po toliko kilometrih še vedno okej, potem se tistega definitivno ne bo dalo z guštom jesti, ker bo suho in ajoj. Saj morda obstajajo ljudje, ki z guštomjedo take suhe in drobljive torte, samo jaz nobenega ne poznam.... Hočem reči, za vloženo energijo za izdelavo in transport take torte ne bo na končni lokaciji ustrezne kompenazcije v obliki občudovanja, pohval....
Je pa to vsekakor dober filmski material. Če bi Vojnoviću dali da naredi zgodbo iz tega, kako nedko v Sloveniji dela torto, kako to peljelo v Slavonijo, kako so v avtomobilu vsi na trnih zaradi te torte in kako se med transportom malo sporečejo in kako so tam nekje pred Požego malo zastoji in se ugasne motro in sonce pripeka na pleh....in potem pridejo na lokacijo in je torta šmafu, ampak čez dva dni ni več tako važno, ker je ekipa na veselici itak tako izčrpana, da ne vidi več razlike med dobrim in ne tako dobro izvedenim....pa vmes še nekaj medkulutrunega štofa in reševanje slo-cro meje....TO bi pa bil dober film.
Vendelina jr.