Zabava za rojstni dan

25. nov 2010 9:34

A brez teh zlajnanih stvari pa ne gre, vam sama družba ni dovolj zabavna? Ne razumem tega.

Commis débarrasseur

25. nov 2010 12:18

zzak1977 je napisal/a:

A brez teh zlajnanih stvari pa ne gre, vam sama družba ni dovolj zabavna? Ne razumem tega. Commis débarrasseur

 

Tu nekje smo tudi mi: za naše prijatelje za okrogle obletnice ne pripravljamo kakega posebnega programa, nobenih skečev, nič. Nam je dovolj, da je družba skupaj in zabava, kot se šika. Tale piva in začimbe, ki sem jih omenjala, so bile pozornosti prijateljev, ki nas poznajo v nulo, in so bili na vratih že ob osmih zjutraj ...

 

Je pa res, da jih veliko pričakuje nek program. Moja znanka je bila razočarana, ko sem ji na njeno prošnjo, če ji lahko pomagam s kakšnim besedilom ali idejo za nek rojstni dan, rekla, da mi tega ne počnemo in da jin torej ne morem biti v nikakršno pomoč. Da je pričakovala, da se mi bolj zabavamo in da mora biti vsaj eno uro programa .... No ja, eni zmoremo brez. Je zabava tudi, ko nekdo proti jutru stojo na glavi dela ...

 

Mamamia

mamamia

25. nov 2010 13:20

Ne spomnim se, da bi kdaj v preteklosti bilo toliko "kvazi amaterskih gledališčnikov", kot jih je danes, skoraj ni zabave brez "gluparij", zato sva z dragim skoraj asocialna, sva raje za "pozorište u kući" v dvoje. Smo res že tako nevajeni življenja brez scenarija?

lp 

mzm

25. nov 2010 13:40

Iz istega razloga se tudi midva druživa le z nekaj ljudmi, ali prakticirava "pozorište", kot si ga opisala.

Zelo dobro opiše povprečno zabavo v Slovenski družbi Đuro, v filmu Kajmak in marmelada, ko se gredo ajncarje in cvajarje... Kdo bi to norost razumel.

Commis débarrasseur

25. nov 2010 20:14

uh, mi tudi skečev sploh ne maramo, nam je dovolj, da nas na ohcetih že z njimi posiljujejo. Radi pa ob kakšnem okroglem rojstnem dnevu pripravimo za slavljenca kakšen govor z vmesnimi šaljivimi pripombami, kamor bi pač spadale tudi te hecne stvari. Malo smeha pa nikomur ne škodi- ali pač? kleo

25. nov 2010 22:39

Tudi pri nas ni nikakršnega programa, le majhno duhovito/neumno/magari prah nabirajoče darilce, poleg večjega uporabnega. Seveda tisto majhno darilce ni "kr neki", ampak je plod tega da drug drugega med letom poslušamo in smo povezani in se potem hitro najde kakšna zajebancija oz. "bodica" na račun slavljenca. Izdatek? Kakih 5-10e. Vrednost salve smeha slavljenca in vedno znova presenečeno spraševanje "kako ste si sploh zapomnili tak detajl?" ? Neprecenljivo ;) Viva Meier

26. nov 2010 10:36

Ja, tudi nam(a) gredo takšne stvari neizmerno na živce. :) Ni ga večjega trpljenja kot pa na kakšnem praznovanju poslušati dooooolge govore, okrog katerih se sicer trudijo, da bi bili vsaj malo duhoviti, izpade pa VEDNO tako, da se bebavo hihita le tisti, ki govor bere, nekaj njegovih kameradov, ki je pri tem sodelovalo pa seveda slavljenec, ki noče biti nevljuden. Ali pa raznorazne igre, tekmovanja ... pri katerih ne vem več, kam bi se skrila, da me ne bi kdo zvlekel "gor". Na stranišču pa tudi ne morem biti po cele ure ... In tako namesto sproščene zabave dobimo najbolj mučne ure v tednu, polne skrivanja in povešanja pogleda, ko prinese mimo nas koga, ki ima po možnosti v roki mikrofon in se blazno trudi, da bi mu uspelo prepričati koga, naj vendar malo zapoje, zapleše, razžaga par drv in z zavezanimi očmi otipava vse pripadnike nasprotnega spola in poskuša najti "Jožeta". Brrrrrr ... s0ncek*

26. nov 2010 11:31

Ste pa navalili s to kritiko!

Prava pot se mi zdi je nekje vmes. Kajti ni bolj ponižujoče zabave ali sedmine ali obiska v bolnišnici, kjer se prisotni pogovarjajo o vsem drugem, le o slavljencu, pokojniku ali bolniku ne. In se potem samo pije in je in morda v pogovorih 1 na 1 razglablja o kreditih, vzgoji....individualnih temah.

En kontekst vendarle mora biti?

Res pa je, da je v prisrčni, prijateljski, človeško bližnji družbi kontekst itak prisoten.

Pri slavju, kjer se vabi vsepovprek, je štimunga dostikrat drugačna, kot bi si jo slavljenec želel.

 

Nikoli ne moremo zgrešiti, če povemo kakšno lepo izkušnjo ali dogodek v zvezi s slavljencem. Tiste poniglave domislice, kako je kdo pijan bruhal sredi kampa, so ponižujoče.

japaja

26. nov 2010 15:33

Meni so kaki skeči (kratki, jedrnati) ali malce nagajivo in duhovito obarvani govori (kratki, jedrnati) smiselni le v družbi, ki vsa razume, za kaj gre. Ne pa na vsesplošnih slavjih, ko res samo del zbranih ve, za kaj gre. Ampak v družbi, ki se dobro pozna,  večinoma takih reči sploh ni potrebno pripraviti v naprej, ker se vse skupaj pojavi spontano .... No, tako je vsaj pri nas.

 

Tudi pri nas ni nikakršnega programa, le majhno duhovito/neumno/magari prah nabirajoče darilce, poleg večjega uporabnega. Seveda tisto majhno darilce ni "kr neki", ampak je plod tega da drug drugega med letom poslušamo in smo povezani in se potem hitro najde kakšna zajebancija oz. "bodica" na račun slavljenca. Izdatek? Kakih 5-10e. Vrednost salve smeha slavljenca in vedno znova presenečeno spraševanje "kako ste si sploh zapomnili tak detajl?" ? Neprecenljivo ;)

 

Tole mi je blizu. Tudi če je vrečka za bruhanje sredi kampa, ni nujno, da je ponižujoče (no, ni bila vrečka za bruhanje, bil je sodček piva ...).

Pa saj se razumemo.

 

Mamamia

mamamia