Zajec - bula

13. maj 2010 11:12

Mislim, da ni kaj razmišljati. Domači ljubljenčki si pač ne morejo pomagati sami, zatorej jim moramo pomagati mi. Pa cena gor ali dol, kar je treba, je treba. Vse tegobe in stroške je potrebno vzeti v zakup še preden pripeljemo kakšno žival k hiši. Se pa strinjam, da so cene za tak luksuz kar visoke, vendar so živali, vsaj po mojih izkušnjah, tretirane z večjo mero občutljivosti kot ljudje. Ljubezen stane. japaja

13. maj 2010 11:29

japaja je napisal/a:

Se pa strinjam, da so cene za tak luksuz kar visoke, vendar so živali, vsaj po mojih izkušnjah, tretirane z večjo mero občutljivosti kot ljudje. japaja

Kako to misliš, z večjo mero občutljivosti kot ljudje? Lahko razložiš? RadaJem

13. maj 2010 11:48

Lahko. Glede na to, da živali ne zmorejo podati anamneze (morda njihovi lastniki, pod pogojem, da so prisotni pri živalih), se je potrebno z veliko mero občutljivosti posvetiti vsem znakom bolezni, da pridemo do pravilne diagnoze. Občutljivost je potrebna tudi zato, da te žival v svoji bolečini nenamerno ne poškoduje in občutljivost je potrebna tudi zato, ker so praviloma ob bolni živali tudi njeni lastniki (kako grd izraz), ki pa znajo biti precej čustveno ranjeni v določenem trenutku. Ob tej priliki bom ponovila mojo (in po pripovedovanju drugih tudi njihovo) izkušnjo: Poznam veliko več ljudi, ki so umrli sami, kot pa poznam živali, katerim so v zadnjih trenutkih ob strani stali ljudje in jih božali do samega konca. Pod "lastniki, prisotni pri živalih" mislim tiste, ki med delovnikom sledijo poteku bolezni. japaja Sporočilo je spremenil(a) japaja dne 13. 2010 11:50

13. maj 2010 12:02

japaja, so tisti ljudje, ki so umrli sami, imeli svojce, katerih živali niso umrle same?

rimljanka

13. maj 2010 12:06

Če sem prav razumela, Rimljanka, se strinjam, na svetu sta dve vrsti ljudi: dobri in slabi. japaja

13. maj 2010 12:13

Hvala za razlago, nisem bila prepričana, če te prav razumem. Zanimivo izkušnjo imaš. Jaz pa poznam zelo malo primerov ljudi, ki bi umirali sami (razen v kakšni nesreči ali pa nenapovedano v spanju), poznam pa ogromno primerov zanemarjenih bolnih živali, predvsem mačk, ker "imajo devet življenj", "se bodo zlizale" ali pa "je zdravljenje predrago". Pa mladičkov, najdenih v kantah za smeti, povoženih, vrženih v gozd, zavezanih v vrečo, utopljenih, pobitih z vsemi možnimi vrtnimi orodji. In tu bi težko rekla, da je prisotna kakšna občutljivost. Ampak ja, vem, da ti govoriš o drugi skrajnosti, o pretirano ljubečih skrbnikih živali. Jaz v njih ne vidim težave, če ne škodijo drugim. Komu boš naklonil pozornost in ljubezen, je stvar posameznika. Lovebeyba, upam, da si šla po drugo mnenje in da bo zajčica ozdravela. RadaJem

13. maj 2010 15:22

Tam pri Veterinarski fakulteti v Ljubljani so baje stručkoti za zajčke. Gotovo bi se tvoji zajčici bolj posvetili.

To je kontakt

 Jožko Račnik, Marko Zadravec in Alenka Dovč, VF - Mestni Log Ambulanta za ptice, glodavce, kunce in plazilce, Ljubljana, 01/477 92 51

13. maj 2010 21:23

Ko sem vozila mojega mačkona k veterinarju, me je presenetilo njegovo ravnanje: dal mi je svojo mobitel številko in dovolil, da ga pokličem tudi ćez vikend. Zdravljenje sem plačala na koncu. Z izjemnim razumevanjem mi je pripovedoval o njegovi prognozi bolezni, zaradi katere ga je uspaval. Videla sem, kako je ravnal s kosmatimi pacienti.

Moj, na srečo že bivši osebni zdravnik, me sploh ni pogledal v oči. Ko sem imela pritisk čez 200, mi je naročil, da naj vsako uro popijem en kozarec vode. Ko sem prosila za analgetik zaradi starhovitih glavobolov zaradi zvina vratnih vretenc, mi je očital, da si domišljam, da me boli. Ko sem prosila za napotnico za urologa, ki me je naročil na pol leta, mi 5 let ni hotel dati napotnice. Ospen 1500 mi je predpisal brez pregleda krvi in popolnoma po nepotrebnem.

Mogoče je jasno, zakaj mislim, da so veterinarji boljši.

So se pa v moji okolici čudili, da smo vozili mačke k veterinarju, ker je škoda denarja in ima mačka 9 življenj. Škoda, moj muc je imel samo enega.

 

 

F r i n a

13. maj 2010 22:06

Mi smo peljali zajčka na pregled v Celju v eno privat ordinacijo, kjer mi je nekako delovalo amatersko. Niso vedeli kaj je z zajčkom narobe, v bulo mu je tiščal igle, če bi se kaj tako lahko ugotovilo pa nič. Tako, da kljub pregledu ne vemko kaj je narobe. Tako, da jutri bom poklicala v Ljubljano pa da vidimo kaj bodo tam rekli. lovebeyba Sporočilo je spremenil(a) lovebeyba dne 13. 2010 22:22

13. maj 2010 22:45

Ti kar pokliči v Ljubljano. Midva s fantom imava morskega prašička, ki je pred časom tudi imel bulico, za katero se je izkazalo, da je bila zamašena lojnica. Sva najprej šla v eno privat ordinacijo, pa nama je zdravnica sama takrat rekla, da ne ve kaj je in naj greva na Veterinarsko fakulteto, ker oni tam to bolj obvladajo - je le specializirana ordinacija. No tam so res vse zrihtali, ampak te pa opozarjam, POKLIČI prej. Namreč, že tako imajo malenkost neugoden delovni čas - od 10.00 do 14.00 če se ne motim - se pa pogosto zgodi, da imajo še kakšne druge obveznosti in potem zaprejo še prej, in če ne preveriš, greš zastonj. Tako da moj nasvet bi bil, da pokliči in se zmeni, kdaj lahko prideš, potem pa naredita z zajčkom en izlet v Ljubljano. Sem 100% da ti bodo tam znali povedati, kaj je z zajčkom narobe. Kalpana