Koliko vina

24. feb 2010 18:50

@Vanja; nikjer nisem napisal da je to redna praksa, nekajkrat ob pravi priložnosti, ambientu, glasbi, ko so zvezde poravnane in luna glih prav svetla in podobne neumnosti...po moje da ni treba opisovat, je bila pač izkušnja kakršna brez vina ne bi bila. Tudi če bi bil kateri drug alkohol verjamem da ne bi bilo tako, ne predstavljam si po pivu... zzak1977

24. feb 2010 18:56

Je Vendelina napisala vse,s čimer se strinjam,pa me malce vseeno srbi jezik;) Sonja V; daj zamisli se raje nad izjavo,o "pozitivnem učinku alkohola".Najprej par litrov,nekaj dni detoksikacije,pa ponovno,dokler ne dobiš kakšnega antidepresiva,ki je nadomestek vincu,ampak po antidepresivu spet detoks in krog je začaran.Se strinjam z pravo mero vsega.Za kar pa vemo zagotovo,da je škodljivo,celo ubijalsko,temu pa mirno lahko rečemo,ne hvala.Naj ne bo zavajujoče to,da"saj meni pa to res ne škodi,dokler ga ne spijem vsak dan liter" Seveda še vedno izbira posameznika in dokler ne kričim komu v obraz,naj ne pije ampak samo povem svoje mnenje,želim,da je tudi moje stališče upoštevano. sara_k

24. feb 2010 18:57

Se strinjam, Vanja. Doma smo spili kozarček pri kosilu v nedeljo, pa za praznike. Mama obvezno zalitega z vodo (kar sicer smatram za greh, saj če kaj popijem - je to predobro, da bi zalivali). Preizkušali smo nove sorte, srkali, ocenjevali - in običajno je ostanek porabila mama pri kuhanju, saj steklenica nikoli ni bila spita do konca. To je bilo običajno tudi pri sosedih. Če se je kaj pilo na veliko, je bilo to pivo, ko so se moški lotili kakšnega večjega dela. Res pa je, da nisem iz vinorodnih delov Slovenije. Ko pa sem prišla v službo, sem presenečena ugotovila, da celo stare dame hranijo v pisarni za fascikli steklenice travarice in cezarja (starejše vedo kaj je to) in vsak delavnik so imele 3 pavzice zanje. Ko sem postala mlada poslovna ženska, sem hodila na sestanke v velike firme -in tam so bili vodilni običajno starejši moški, ki sem jim predstavljala pravi izziv. Namreč, kako čimprej napiti žensko. Spomnim se, da so me vodili na kosila, kjer so naročali (saj tako ni bilo iz njihovega žepa) najdražja vina in potem silili v pitje na eks. Meni je bilo grozno. K sreči sem alkohol fantastično presnavljala in se nikoli nisem opijanila, a škoda se mi je zdelo tistih vrhunskih vin, ki so se zlivala po grlih kot voda, namesto da bi se počasi okušala in dajala užitek. Kasneje sem dostikrat prišla v družbo, kjer se je vino enostavno žlampalo, na hitro, da je prej prijelo.Tudi v eni Kmetiji sem videla, da so udeleženci zlivali vase po kozarček vina in štamperle žganja izmenično. To ni pitje, to je zadevanje. Nič drugače, kot če bi stisnil v žilo injekcijo mamila. V nekem obdobju smo s prijatelji na zabavah doma ali na počitnicah na morju - zvečer organizirali zabave, na katerih se je veliko popilo (glej 1.stran teme). Moram reči, da se je zraven tudi ogromno pojedlo. Ženske smo dobesedno tekmovale, katera bo pripravila bolj ekskluziven menu, nekaj kar še ni bilo videno in moški so iskali vina z vsega sveta, pa od butičnih domačih vinarjev...na kratko - preseravanje, ki je bilo samo sebi namen. Ampak morda mora vsak gurman čez to obdobje,da se "nasiti" in da ugotovi, kaj je bistveno. Zdaj smo isti ljudje sicer nekoliko starejši, ko se dobimo ni več smisel srečanja hrana in pijača, ampak zabava. Zdaj pred srečanjem na forumih ne gledam več receptov, ampak strani z vici. Še vedno imam rada dobro vino in še vedno grem rada kam kaj poskusiti in še vedno mislim, da nasprotniki vsakega pitja v bistvu izgubljajo. Slovenija je predobra proizvajalka vin, da ga ne bi poskusil. Je pa res, da bi moralo biti vino bolj začimba kot glavna jed. Lisa

24. feb 2010 19:03

zzak1977, se strinjam, da alkohol lahko tudi pozitivno vpliva na ljudi, kar je zelo vidno v situaciji, ki jo omenjaš. Seveda ne govorimo o enormnih količinah alkohol, ampak o ravno pravšnjih. Ne pravijo zastonj "in vino veritas" . Vendelina, občutek imam, da se počutiš napadeno. Mislim, da ni nobenemu, ki sodeluje v tej debati ni namen kogarkoli napadat, tudi meni ne. Vsak pač lahko izrazi svoje mnenje in pomisleke. Tako ti, kot tudi jaz. Pa zarad tega ni nič treba končevat debate, ker je škoda. Se mi zdi zanimiva tema in prav je, da se o tem razpravlja. Strinjam se z Vanjo, ki pravi, da je odnos do alkohola v Sloveniji izkrivljen. Ne strinjam pa se z ljudmi, ki posplošujejo in mečejo vse v isti koš (če na eni fešti enkrat na leto preveč popiješ, da te naslednji dan boli glava, še ne pomeni, da si kronični alkoholik). Težava je v tem, da so pri nas alkoholiki tolerirani in da se za njihovo stanje išče polno izgovorov. In to je problem na ravni nacionalne identitete. Vsekakor se odnos do alkohola v naši generaciji še ne bo tako zelo spremenil (pa čeprav so spremembe že vidne). Po moje bodo večji napredek viden pri naših otrocih. LP SonjaV

24. feb 2010 19:22

Sara_k, mam mal počasen PC, pa mi prej ni pokazalo tvojega posta, tako da odgovarjam mal z zamudo. "pozitivni učinki alkohola" obstajajo, ker nobena stvar ni samo bela ali črna. In pozitivno nikoli ne pomeni skrajnost. Nihče ne govori o prekomerni uporabi alkohola, to sigurno ne sodi v pozitivni pol. In ne nihče tukaj ne zagovarja alkoholizma. Pravim samo, da se pri temi alkohol ne bi smeli iti lova na čarovnice... SonjaV

24. feb 2010 19:34

SonjaV je napisal/a:

Po moje bodo večji napredek viden pri naših otrocih

Če smatraš za ''naše otroke'' generacijo 20 (+/- 5 let) -letnikov, bi rekla, da ni situacija ravno rožnata. Lahko povem, da približno tretjina gimnazijcev cel teden komaj čaka, da se ''ga nalijejo v petek'', glavna tema pogovorov v ponedeljek pa je potem, kako nažgani so bli in kako se nič ne spomnijo... Vsaj v Ljubljani je tako, na dobrih gimnazijah, na malo slabših šolah pa je po mojem (sicer ne tako dobrem poznavanju) še huje. perpetua

24. feb 2010 19:48

Perpetua, pa le pretiravaš, bi rekla...... Imaš osebne izkušnje, da tako prepričano trdiš?

rimljanka

24. feb 2010 21:06

Jaooo marička no, perpetua, jaz bi rekla, da zelo pretiravaš, ne le malo! Zamisli se nad svojo izjavo, predvsem pa nad tem, kakšno krivico delaš tem ljudem. Lepo te prosim, od petka do nedelje pijani ko maure, a ne, potem pa v ponedeljek zjutraj k r..... pisat kontrolko, boš rekla??? Al pa nekje drugje poslušat fiziko... Vanji pa le to, da se vidi, da je že dolga leta zdoma in ni več v toku dogajanja. Jutranjih kapselnov že nekaj časa več ni, dopuščam možnost, da kje gostilničarji tvegajo in točijo v npr. v skodelico za kavo za kamuflažo, ker to do 10 ure ni dovoljeno. Živim v vinorodnem področju, pa moram povedat, da takšnih reči, kot jih opisuješ, ne vidim. Tudi po firmah je večinoma strogo prepovedan alkohol, kontrole so tudi z alkotesti med službo. Se pa tudi jaz spominjam, kako je bilo včasih, ko je bilo normalno, da se je stranki ponudilo nekaj kratkega, pa tudi sami smo npr. pri malici odprli steklenico vina...Je pa za bruhat, ko vidiš kakšne tuje turiste, ki ponorijo za opojnimi substancami, ki so pri nas precej cenejše kot v ljubi jim domovini in nacejeni blodijo ne le po prestolnici (kjer kakšen v Ljuljanico zgrne), ampak tudi po podeželju, kjer obiščejo svoje rojake, ki so pri nas kupili nepremičnine. Ognjič

24. feb 2010 21:30

Ko sem bila jaz mlajša nisem prenašala alkohola,že po enem kozarčku vina sem bila kot kuhan rak,zato sem se rajši odpovedala tej razvadi,sedaj ko sem v srednjih letih mi pa prav paše 1dl rdečega po kosilu ,ampak to pomeni da imava z možem eno buteljko za 3 kosila,pa še to ne vsak dan včasih tudi po en teden ne pijeva nič.Včasih po ob večerih kakšen dobro ohlajen martini in to je tudi vse,razen poleti ko si na dopustu v kakšnem prijetnem zalivu z prijetno družbo pa paše tudi dobro ohlajeno temno pivo. LP. KDM

24. feb 2010 21:37

Malo me sicer moti posploševanje nekaterih, ampak dobro, forum je zato, da debatiramo in izmejujejmo mnenja.

Sara_k, nobenega antidepresiva nikdar ne potrebujem, sploh ne po tistem, ko kdaj kaj spijemo, niti mi občasno pitje dobrega vina pomeni način sproščanja napetosti, niti čutim željo ali potrebo po alkoholu. Ko je dobra družba, ob dobri hrani, oziroma ko je zabava,  se mu pač ne odrečem. Kot se ne odrečem, da s taščo in svakinjo občasno spijemo steklenico penine. In kaj zdaj, sem zato alkoholik ali kaj?

In kaj jaz morem, če me še v življenju ni bolela glava niti mi je bilo zjutraj slabo, četudi je kaj več steklo po mojem grlu? Imam pač tako presnovo, tisti encimček tako dober, da ni posledic.

 

In po našem nedeljskem kosilu nihče ni bil na majavih nogah niti se mu je jezik zapletal, čeprav (tokrat) nismo plesali. Niti je bilo komu zjutraj slabo, in glava ni bolela. No, tudi  vino je bilo vrhunsko, to je tudi res, naš vinogradnik ve, kaj toči v steklenice.  Bi upala reči, da je billo "po pameti".

 

In še to: naši otroci se ga ne nalivajo, niti ob koncu tedna ne. Kar ne pomeni, da česa ne spijeta (pri 21 in 24 letih si ja ne bom delal takšnih utvar?). A smo jih naučili kulture pitja in kaj je prava meja. Ker sem prepričana, da izrecna prepoved naravnost izziva k pitju, posledica pa je lahko tisto, kar je zapisala perpetua.

SonjaV je  danes že nekaj krat lepo povzela bistvo zadeve.

 

In debata je še vedno zanimiva.

Mamamia

Alkoholizem je pa problem, ki ga poznajo povsod po svetu.

 

 

mamamia