24. feb 2010 21:37
Malo me sicer moti posploševanje nekaterih, ampak dobro, forum je zato, da debatiramo in izmejujejmo mnenja.
Sara_k, nobenega antidepresiva nikdar ne potrebujem, sploh ne po tistem, ko kdaj kaj spijemo, niti mi občasno pitje dobrega vina pomeni način sproščanja napetosti, niti čutim željo ali potrebo po alkoholu. Ko je dobra družba, ob dobri hrani, oziroma ko je zabava, se mu pač ne odrečem. Kot se ne odrečem, da s taščo in svakinjo občasno spijemo steklenico penine. In kaj zdaj, sem zato alkoholik ali kaj?
In kaj jaz morem, če me še v življenju ni bolela glava niti mi je bilo zjutraj slabo, četudi je kaj več steklo po mojem grlu? Imam pač tako presnovo, tisti encimček tako dober, da ni posledic.
In po našem nedeljskem kosilu nihče ni bil na majavih nogah niti se mu je jezik zapletal, čeprav (tokrat) nismo plesali. Niti je bilo komu zjutraj slabo, in glava ni bolela. No, tudi vino je bilo vrhunsko, to je tudi res, naš vinogradnik ve, kaj toči v steklenice. Bi upala reči, da je billo "po pameti".
In še to: naši otroci se ga ne nalivajo, niti ob koncu tedna ne. Kar ne pomeni, da česa ne spijeta (pri 21 in 24 letih si ja ne bom delal takšnih utvar?). A smo jih naučili kulture pitja in kaj je prava meja. Ker sem prepričana, da izrecna prepoved naravnost izziva k pitju, posledica pa je lahko tisto, kar je zapisala perpetua.
SonjaV je danes že nekaj krat lepo povzela bistvo zadeve.
In debata je še vedno zanimiva.
Mamamia
Alkoholizem je pa problem, ki ga poznajo povsod po svetu.
mamamia