Ežojevo potovanje v čile (prej "dopust 2010")

Evo se pogovarjamo o tem kam bi pa sli, jaz pa kar predlagam: Hostel Aconcagva, Ul. Roman Diaz 41. Ni ravno super, je pa, prdvsem nikjer v blizini ni nobenega snega. Temperatura trenutno 32 stopine, cikite in muhere, pa dekoltei, na da bi govoril. In kako prides do tega hostle? Najprej kupis letalsko karto za Pariz, let ob 16 10. Iz Pariza kupis karto ( connection flight ) za Sao Paulo ( zmeraj sem mislil da je Paolo, sedaj sem se naucil, da ni ) ob 21 00 uri. Imas dovolj casa. Prides na brnik, letalo odpelje v 17 20 in je ze panika, a bom ujel letalo za Sao Paulo, ko je ne enem cist drugem terminalu. Po mal matranja, pridem pet minut pred koncem cekinga. Po dvanaestih urah letenja in prletenih 9500 km sem ze v Sao Peulu. Dve uri imam ravno dovolj, da pridem na terminal 2 s katerega je polet za Santiago. V Sao Paolu vsi govorijo portugalsko, anglesko redko kdo in je problem da najdes, oznake so bolj tako, ko ves kje je, je jasno, ko pa isces pa ni tako. V Sao Paulu, temperatura ob sestih 22 stopinj. Let iz Evrope je z brazilsko druzbo TAM. Veliko govorijo portugalsko s vsem tistimi s-ji ( nimam stresice ) in z-li ( stresica ), anglesko govorijo lepo razgovetno, vendar je ozvocenje za anglescino bolj po tiho in se nic ne razume. Fate po poti v redu, za moj okus nekam sestradane. Letalo iz Sao Paula je cileanske druzbe LAN, in presenecenje: posluzijo ( urng ) zajtrk s kovinskim bestekom. Na besteku je vtisnjen znak letalske druzbe, in to takoj prebudi lopova v meni: kolk bi bilo fajn, da ukradem noz ali vilico. Pol se takoj spomnem, da bi takoj prisli ameriski marinci in me odpeljali naravnost v Gvantanamo, in opustim misel na krajo. Naknadno narucim se kave, in glej ga zlomka: fata, ko je pobirala, pozabi zlicko za kavo ( prisezem, da je nisem nic skrival ) in jaz to razumem, kot prosnjo, da si zlicko olastninim, kar sem tudi storil. Sedaj sem ponosni..... Drugac, Juzna amerika je taka kot mora bit ( to so cuvstveni ljudje ): na vsakem vogalu je joka kaksna cikita ali muhera, ki so ji barabe strli korazon. No tega pravzaprav nisem videl, sploh ne dvomim, da je tako. No, pa bodi za enkrat dovolj. A ja: stjuardesa je po spansko " azafata ". ezoj

19. feb 2010 17:58

No, končno! Saj nisem še prebrala.

Sedaj prebrala. Žličko boš pa kar pokazal, zato je čuvaj, kot "tančico svojega očesa".

Srečno!

19. feb 2010 18:13

19. feb 2010 18:17

19. feb 2010 18:25

Ežoj, tale fata pa "zažge". In tako da veš, tamle na čveku smo vsi čist depresivni, ker ful pogrešamo tvoj jutranji monolog - pa šele en dan smo brez njega, le kaj še bo

19. feb 2010 20:16

Ja ,kje pa se ožbej potika

19. feb 2010 20:57

Opa, ežoj........sam, da veš, tuki je še sneg, danes še dež in megla in.....uživaj tam dol. Upam, da tud kak kamen kje vidiš, pa eno fotko ene rožice si mi obljubil.-.....

19. feb 2010 22:13

20. feb 2010 7:56

Oooooooooooooo, sem vesela tega javljanja

Upam, da bo šlo našemuj popotniku danes vse po načrtih

20. feb 2010 8:05

20. feb 2010 8:14

Če študent na rajžo gre, jumpadi, jumpada,

dobro pije, dobro je, jumpadija da.

Ha, ha, ha, ha, ha, ha, ha, ha.

Jumpadija jumpada, jumpadija, jumpada,

jumpadija jumpada, jumpadija, jumpada,

D'narja nima, kaj bi z njim,pa si upa priti v Rim 

Dobre volje je povsod,vsi mu pravijo "gospod".

Če študent uši dobi,tam za grmom jih pusti.

Krčem strašno se boji,tam bi moral plačati.

Če študent pa lačen je,gre na vrata farovške.

Res srečnejših ni ljudi,kakor so študentje ti.

Ežoj, srečno!

Pa še link http://www.micka.si/besedila/narodne/ko_student_n