Šolanje otroka na domu

Zanima me, če kdo ve .Ali pri nas obstaja šolanje na domu in kako je potrebno otroka v to vpisati?

Prosim za pomoč in nasvet. Ker je otrok dobil odpor do šole že v tretjem razredu. In nikakor noče iti v šolo. Vsako jutro se joče, ko mora iti v šoli .Saj ga v rezredu pretepajo .

kf

8. feb 2010 15:38

O šolanju na domu ne vem nič, ne poznam nikogar, ki bi kaj takega prakticiral (razen literarnih junakov iz romanov 18., 19. stoletja). Najbrž pa to ne bi bila ravno najboljša rešitev, se ti ne zdi, da je prej še en kup drugih možnosti za sprobat (tudi, če je šolanje na domu slučajno možno)? Tako otroka iztrgaš iz družbe vrstnikov in mu daš izjemno pomemno sporočilo: nisi sposoben socialne interakcije s svojimi vrstniki, zato bo mamica naredila vse, da te zaščiti pred tem groznim svetom. Bolje bi bilo, da bi ga naučila spopadati se s "tem groznim svetom" in se potrudila omogočiti mu okoliščine in okolje, v katerem bo sposoben uspešne socialne interakcije. perpetua

8. feb 2010 15:47

Problem je tudi v tem, da ga razrednik, ravnateljica in psihologinja odrivajo stran od vrstnikov in, da ga ne sprejemajo v družbo. kf

8. feb 2010 15:59

Kaj pa zamenjava šole? Poznam fanta, ki so ga neprestano zafrkavali (je bil malo bolj debelušen), imel je par še posebej agresivnih sošolcev in ker starši niso naleteli na primeren odziv pri učiteljih in ravnatelju, so ga prepisali na drugo šolo. Seveda po temeljitih pogovorih s sinom, tako da se je na koncu on sam odločil, da bi zamenjal šolo (okrog 6. razreda). V novi so se šoli potrudili, da so ga dali v razred brez večjih vzgojnih problemov in z dobro razredničarko in fant je naravnost zacvetel. perpetua Sporočilo je spremenil(a) perpetua dne 08. 2010 15:59

8. feb 2010 15:59

Prav hudo mi je ob sami misli na tvojega malčka. Bolje kot da ga premestiš v drugo šolo ali celo sama učiš doma, je, da dobro analiziraš situacijo, v kateri se otrok nahaja in primerno ukrepaš.

Če bi se to zgodilo mojemu oroku, bi kot prvo iz njega izvlekla informacijo, kdo od sošolcev ga pretepa. Sicer nisem 100%, ampak po moje imajo tudi šole v Sloveniji pravila, kako ukrepati proti nasilju.

Potem bi, oborožena s to informacijo, odšla do učitelja, psihologa in ravnatelja šole ter zahtevala primerno ukrepanje. Zahtevala bi sestanek tako s starši bully-jev kot z bully-ji samimi. V tem primeru bi mi bilo čisto vseeno, v kakšnih težavah bi se znašli nasilni otroci.

Ščitenje otroka pred bully-ji v smislu izolacije (učenja doma),  nikakor ne bo pomagalo v njegovem kasnejšem življenju, ker se kot odrasel verjetno ne bo znal sam postaviti zase. Otroku lahko pomagaš tudi tako, da ga vpišeš v kakšne izvenšolske dejavnosti, ki mu bodo pomagala graditi samozavest. Seveda predvidevam, da je fizično sposoben. Od športnih dejavnosti mi pridejo na misel karate, judo ipd.

Predvsem tebe čaka veliko dela in nikakor ne obupaj, če zidu pred sabo ne boš mogla podreti kar tako. Če mene šolski delavci ne bi poslušali, bi stala pred njihovimi vrati vsak dan in tako dolgo, da bi končno dojeli, da je situacija več kot resna.

Vanja

8. feb 2010 16:03

klavdijaF je napisal/a:

Problem je tudi v tem, da ga razrednik, ravnateljica in psihologinja odrivajo stran od vrstnikov in, da ga ne sprejemajo v družbo. kf

Tale bo pa bosa.

rimljanka - zasebno mnenje

8. feb 2010 16:25

Kar ne morem verjet , da bi ga vse tri zavračale. Tu more biti še kakšen problem. Najprej resen pogovor z otrokom, potem pa na šolska vrata tako kot pravi Vanja. Veliko potrpežljivosti ti želim. Tika tikica

8. feb 2010 16:26

Mogoče najdeš kaj koristnega. http://www.waldorf.si/ http://med.over.net/forum5/read.php?65,1720991 lp, pinka

8. feb 2010 16:35

Mislim, da obsatja možnost šolanja doma, a pod posebnimi pogoji. Sama nisem pristaš tega, da bi otroka poučevali doma in bi potem delal izpite, sem za to, da obiskuje pouk, dokler je to seveda izvedljivo.

 

Tebi pa predlagam malo več odločnosti pri ukrepanju v šoli. Nekako težko "kupim" da vsi, z razrednikom in ravnateljem vred, odrivajo tvojega otroka oziroma da delajo v korist tistih, ki maltretirajo tvojega otroka.

Verjamem, da je nekaj hudo narobe, če otrok vsak dan joče in noče v šolo, a to je treba rešiti. So že pred menoj predlagale, kako. In če v šoli ne bo posluha, so tu še druge inšatnce (kaj vem, šolska inšpekcija, ministrsvo in še kdo). Če gre res za nasilje, je treba že mladim nasilnežem stopiti na prste, vztrajati, da prenehajo s svojim početjem, in tu moraš biti vztrajna predvsem ti (z otrokovim očetom skupaj, jasno). Če razredničarka nima posluha, pa psihologinja ali socialne delavka, pa ravnatelj, jim pač zagrozi z inšpekcijami, policijo, centrom za socialno delo in še kom - pa boš videla, da se bo premaknilo.  Tudi prepis otroka na drugo šolo je lahko rešitev, če se otrok ne bo več počutil dobro na sedanji šoli.

Kakorkoli, pogumno in odločno v šolo, in to jutri zjutraj, kar s sinom, in razredničarko na vratih ustavi in povej, po kaj si prišla.

 

Težko verjamem, da nimajo razumevanja za tvojega otroka. In ko boš povedala, po kaj si prišla, zahtevaj, da gre vse na zapisnik, z datumom in podpisi vseh, ki v pogovoru sodelujejo. Kaj si ti rekla in kaj zaposleni na šoli, zahtevaj sestanek s starši tistih, ki nadlegujejo tvojega otroka, oziroma da jih šola obvesti o tvoji prijavi. V takih primerih je potrebno hitro in odločno delovati in razjasniti zadeve.

Mamamia

 

 

 

 

mamamia

8. feb 2010 16:37

V tej državi obstaja ministrstvo za šolstvo, ki je locirano na Masarykovi ulici in tam imajo tudi direktorat za vrtce in osnovno šolo in tam bi morali biti najbolj opremljeni z odgovori na temo prešolanja, šolanja doma itd. Se mi pa dozdeva takole: Kadar tule kdo vpraša kaj s področja odnosov, urejanja zadev....v prvem vprašanju praviloma nikoli ne vpraša vsega, temveč je vprašanje le pokazatelj vrha ledene gore. In v izogib temu, da bi tale komjuniti tule tenstala en resen problem (če otrok noče v šolo, ker ga je tako strah, je to definitivno največji problem, vsi ostali pa dobijo preostale štartne številke), bi svetovala kolegici, da naj najprej v intimi definira vse dimenzije problema. Ker verjetno ni bilo do pred kratkim vse okej, potem pa otrok kar naenkrat ni hotel v šolo. Take stvari se vedno kuhajo že precej časa in precej let in ne kuha jih samo otrok, temveč jih kuhajo čisto vsi, ki so v otrokovem referenčnem polju. Vendelina jr.

8. feb 2010 19:56

Edina verjanta je še prešolanje na drugo šolo. kf