Oblačilni reporta za pomlad 2010

15. apr 2010 15:47

Katti, takole gre tole: Za tvoja leta in globino denarnice si omisli eno kvadratasto torbico formata 20 krat 20 krat 10 cm, naj se sveti, lahko se sveti v več barvah in tako manjšo (ne pa čisto majhne) torbico lahko uprabljaš za vse bolj svečane evente. Take torbice dobiš v cenovnem razredu od kakih 30 EUR naprej, dizajnerske pa niso mnogo bolje izdelane kot nekaj nebrandovskega iz Macaa.... K taki torbici gre potem mnogo različnih oblačil. Za tvojo podelitev diplome si izbereš kakšno oblekico do kolen, potem pa izbereš še čeveljce, kjer bo barva taka, da bo šla tako k torbici kot oblekici. Dolžina oblekice do kolen je super zaradi tega, ker ta dolžina prenaša tako visoke pete kot balerinke. Sama se, glede na tvoja leta bolj nagibam k barvastim čeveljcem (temna oblekica bo naredila čisto zadosti svečanega) tipo korala rdečo, fukcija roza, kobalt modre čeveljce ali pa zlate ali pa srebrne balerinke. Črnih salonarjev boš v življenju itak imela toliko, da ne boš vedela koliko. Totalno pa odsvetujem čevlje s paščki po gležnju in gor - ker so sicer zelo moderni, ampak imajo ravno zaradi tega definrano letnico in ko človek v retrospektivi gleda fotke, bolj kot je star, manj hoče vedeti KATEREGA leta je to bilo. Skratka, zaželen je rahlo brezčasen videz. Glede nogavic je tako, da v pomladnih dneh najbolje zvoziš s tenkimi 10 denskimi karamela-rjavimi nogavicami. To gre na več-ali-manj-vse. Dopoldne in popoldne, dokler ni zunaj stabilnih 20 stopinj, nosimo nogavic, nad dvajsetko pa jih ni treba več nositi. Upam, da to pomaga. Vendelina jr.

16. apr 2010 10:41

Vendelina, kdaj si pa bila zadnjič na kakšni podelitvi diplom? Bojim se, da so se časi spremenili od takrat (kaj šele od moje diplome...) Ta teden sem bila na eni podelitvi in moram reči, da niti ena (!?) od deklet ni bila urejena drugače kot za v trgovino, nobene črne oblekce, pa kobalt čeveljcev ipd, nobenih frizur in potez visažistov, o fantih pa sploh ne bi govorila, v obleki je bil le eden in skoraj čudno mi je bilo, da nihče ni prišel v kavbojkah. Nič ne obtožujem ali obžalujem, morda večina za te reči tudi nima denarja. Skorajda pa vsak v omari utegne najti kaj "boljšega" za posebno priložnost in škoda da tega ne stori. A mnogo bolj kot kakšno krancljanje sem pogrešala vesele, nasmejane obraze. TEGA mi je bilo pa res žal. Lisa

16. apr 2010 11:27

Lisa, na podelitvi diplome sem bila zadnjič lani, ko je diplomirala moja sestrična. Ljubljanska univerza, pravni faks, različni oblačilni stili, ampak vsem je bilo jasno, da se velja malo potruditi z videzom. Kako se ljudje za to oblečejo, je stvar njihovega razmisleka in pameti - jaz nikomur nič ne zapovedujem. Imam pa mnenje. Pač menim, da je pomembno, da si človek obeleži pomembne dneve v življenju tudi z videzom. Je pač pomembno, kakšni smo, ko gre otrok v prvi razred in tudi za otroka je to pomembno, pa kakšni smo na maturantskem plesu in kakšni prejmemo diplomo. Konec koncev, za človeka, ki se je šolal, je to prekleto pomembna prelomnica. Ki se je zaveš šele leta kasneje. In je marsikomu, ki je morda podelitev diplome sprejemal pišmeuhovsko, kasneje žal za tak odnos. Pa tudi, podelitev diplome je v bistvu inicacija v odraslo karierno življenje. In če ljudje želijo, da se jih jemlje resno, potem naj, za božjo voljo, začnejo resno jemati tudi sebe. Na podelitev diplome se ne gre v istem, kot se gre v hipermarketu kupit sobotno špezo. In tudi, eno osnovno spoštovanje do institucije tudi velja - univerza je vendarle center, kjer se zbira nacionalna pamet in če univerza - ki je po eni strani najbolj liberalna in odprta in res tolerira več-ali-manj-vse - ta ista univerza se ob podelitvi diplom odene v slavnostna oblačila. Rektor, dekan, znaki univerzitetnega dostojanstva, to vse spada zraven k podelitvi. In kdor meni, da ni potrebno pokazati nekega spoštovanja tudi z videzom, potem bo pač še moral počakati, da bo mentalno diplomiral. Moj odgovor je bil pa namenjen kolegici, ki je pač začutila, da bi morala imeti eno posebno večnamensko oblačilo in je vprašala. In je tudi dobila odgovor, ki je upošteval tudi študentski žep. Vendelina jr.

16. apr 2010 11:48

Vendelina še enkrat hvala. Tudi meni se zdi, da se je potrebno zrihtat za tako priložnost, po svojih zmožnostih. Bomo videli kako bo v sredo. [sreca] katti

16. apr 2010 13:30

Vendelina, saj sva se povsem razumeli - samo malo sem bila zbegana. Na tej podelitvi, ki sem jo obiskala, je bilo pač vse povsem drugače kot se piše tukaj. Ker prav pogosto na podelitve diplom ne hodim, mi ni bilo jasno ali kodeksi še veljajo, ali veljajo samo na določenih, zelo specialnih lokacijah. Lisa

16. apr 2010 21:42

Stoodstotno se strinjam z Vendelino.Sama ne izstopan kar se oblačenja tiče, sem rada zlata sredina.Ampak me pa vsakič malo razžalosti, ko v DramI ali Operi,ali v Cankarju vidim malomarno napravljene ljudi.Malomarno v tem smislu, da je prišel naravnost s faksa ali pa službe ali pa s popoldanskega sprehoda.Zame je obisk predstave še vedno povezan z obredom.Da si uredim lase, se našminkam in odišavim in oblečem oblačilo, ki ga ne gulim petek in svetek.Pa nisem staromodna, ampak to so ustanove, ki v meni zbujajo spoštovanje. Šla sem sama po hčerkino diplomo, ker je bila ona v tujini.Mislila sem, da bo to en slovesen dogodek.Pa je bilo res malo žalostno.Brez pravega veselja in zadovoljstva,zdaj jo pa imam, diplomo namreč.No, pogostitve se nisem udeležila, ker sem hitela po svojih opravkih, tako da za ta del ne vem, kako poteka. naor

26. apr 2010 7:34

Mislim, da smo dan danes malo pobrkljali kaj za kam obleči. V službo gredo nekateri kot bi šli na plažo ali na popoldanski sprehod s psom. Ne glede na postavo in leta mislim, da bi moral do ene mere veljati nek oblačilni kodeks, pa ne tak kot pred sto leti, ampak primeren letom in priložnosti. V še tako žajfasti ameriški nadaljevanki so ženske v službi v neizzivalnih kostimih s hlačami ali krilom, v primerni obleki, ki ne razkriva več kot pokriva. In za božjo voljo ne tarnajmo, da ni denarja, saj ene v redu kavbojke pogosto stanejo več kot ene dobre črne hlače, ki jih lahko oblečemo ob skoraj vsaki priložnosti, pa kup nepomembnih cunjic prav tako, Tudi za malo denarja je lahko nekdo lepo in okusno oblečen. Sama mislim, da mora imeti vsak fant in dekle, če ne že prej, pa vsaj od mature dalje enkomplet, pa naj bo to suknjič in hlače ali krilo, čeden top, bluza ali srajca, ki jih obleče za posebne priložnosti. Pa seveda zraven kakšne primerne čevlje. Komplet naj bo brezčasnega kroja, saj se že s srajco, kravato, bluzo ali primernim topom lahko utirimo v smernice tekoče mode. In res, za posebne priložnosti se je treba drugače obleči, kot za šolo. ali nakupovanje. S tem pokažemo spoštovanje do dogodka, oseb in ne nazadnje tudi do samih sebe. Mogoče sem padla malo iz teme, pa vendar me to žuli vedno, ko vidim neprimerno urejene ljudi v službah, na javnih prireditvah in drugih posebnih priložnostih. Lep dan vsam skupaj tedyka

26. apr 2010 7:59

naor je napisal/a:

Malomarno v tem smislu, da je prišel naravnost s faksa ali pa službe ali pa s popoldanskega sprehoda.Zame je obisk predstave še vedno povezan z obredom.Da si uredim lase, se našminkam in odišavim in oblečem oblačilo, ki ga ne gulim petek in svetek.Pa nisem staromodna, ampak to so ustanove, ki v meni zbujajo spoštovanje. naor

Ne boš verjela, ampak eni res pridejo/mo direktno iz službe. Po tvoje naj torej ne gremo v gldališče, če si vmes ne moremo vzeti časa za lepotičenje? Veš, eni imajo/mo pač tako življenje........

rimljanka

26. apr 2010 10:48

Rimmy, do not take this soooo personal. Če je npr. predstava ob 19. ali 19.30, bi človek upravičeno pričakoval, da si je občinstvo (oziroma glavnina občinstva) uspelo tako organizirati dan, da so bili pred tem že doma in so se uredili za predstavo. Sama vidm takole: v CD je koncertna publika disciplinirana in se uredi, ko je dogodek tipo LiFFE, ki se dogaja ves čas, je oblačilna koda bolj raznovrstna. Tudi premierska publika se kar potrudi s prezenco (eni v resnici predvsem s tem). Kar pa štrli ven, je pa naslednje: ena, zlasti interno-ljubljanska "kao" intelektualna drža (oziroma, da ne bom krivična in pavšalna, poznam v družboslovnih krogah kar nekaj primerkov, ki furajo to držo, ampak zaradi tega njihov seznam na cobissu ni čisto nič daljši), v širokih in nedefiniranih krojih, laseh, ki vidijo šampon max. enkrat na teden, frizurah, ki so nastale po sistemu "soseda me je postrigla", temna oblačila vse dni v letu in po možnosti trije šali okrog vratu tudi poleti in puklasta drža.....- tega je v večernih predstavah pri publiki ogromno. Sama imam ta privilegij, da zasebno poznam precej teatrskih ljudi in vem, da sami ocenjujejo, da je obisk publike (za formate nacionalnega teatra, pri manjših postavitvah je malce drugače, pa ne dosti) v kežualu malo nespoštljiv. Ker, interpretirati nekaj, razdajati se, dajati vse od sebe, po možnosti tudi v fizično napornih izvedbah, da bo publika zraven tako komot, kot na domačem kavču..ali pa v popcorn kinu...halo? Koncerti in predstave so ena magija, h kateri bi morala tudi publika nekaj prispevati in v komot izvedbi se hudičevo malo prispeva. Oziroma, če vidiš med publiko kakšnega glasbenika, plesalca, igralca v kežualu, je to zato, ker je bil pred tem na kakšni drugi vaji, če pa ni bil, se pa uredi. In, okej, jaz nikomur ne govorim kaj MORA obleči in česa NE SME obleči (svetujem samo tistim, ki me vprašajo, na silo nikogar) in mi osnovni etični principi nalagajo, da puščam človekovo svobodo izbire pri organizaciji njegovega videza. Če človek stalno prihaja na gledališke in bolj slovesne priredtive v kežual izvedbi, je to seveda njegova pravica izbire. Ampak pravice izbire imajo tudi svoje cene: kdor z videzom štrli iz pričakovane kode (ne iz povprečja, iz pričakovane kode), potem je treba sprejeti to, da bo opažen in da čisto vsi komentarji na to opazljivost ne bodo samo pohvalni. Vsaka pravica za sabo vleče tudi dolžnost: pravica izbire oblačila (od dizajnerskega do povprečnega in nevpadljivega) za sabo potegne dolžnost, da se prenesemo komentarje/kritike na račun svoje izbire. Tej pravici in tej dolžnosti se izognemo samo tako, da vsi nosimo uniforme. Ampak, ker smo se odločili za družbo z omejeno nošnjo uniform, potem nam ostane ta pravica in njene posledice. There is no free lunch Sama nimam za predstave "posebno lepih in ekstraspešl" oblačil, ampak v tistem, v čemer bom šla na predstavo, ne bom v soboto oblekla za na tržnico. Vendelina jr.

26. apr 2010 11:58

Se da komot skombinirat s službeno ali šolsko opravo, če ti je le kaj do tega.. povsod so garderobe, toalete..vzameš pač s seboj en lesketajoč(ali ne) šal, neke koravde, nek lep pas, morda kakšno špangico, čeveljce.. z malimi dodatki in z 10 minut dela se na licu mesta fizično in psihično pripraviš na dogodek. Saj menda ne izvemo 5 minut pred zdajci, da se nekam gre? Če trogamo laptope in solato po avtobusih, lahko tudi teatralne dodatke spakiraš v teaterpaket in je zadeva opravljena. Mi je kapnilo pred leti, ko sem v gumijastih škornjih gazila po plundri in se potem v posvečenem hramu preobula v salonarčke. Res pa je bilo pred mnogimi leti moderno, da si šel scufan v Dramo. Si s tem pokazal svoj intelektualni pristop do umetnosti, ki naj bi bila za vse. In je bilo venmetanje z lepimi oblačili tako malomeščansko... Sama zagovarjam spoštljiv odnos do vseh in vsega. topogledno sem otroke že od malega naprej vzgajala tako, da so šli na katerikoli rojstni dan svojih vrstnikov prav posebej lepo oblečeni (rzen, če to ni bil piknik na domačem vrtu...pa še takrat se je moralo videti, da gremo na poseben dogodek in ne regrat nabirat). Pa da malo zaidem ..še tako šik toaleta ti ne pomaga, če na vprašanje: "Kaj ste šli pa gledat?" odgovoriš: "Ti, ne vem, ena komedija al kaj že je bila..je blo super..je bil tut ta pa ta tam, smo se tolk smejal, ampak groza, parkirat pa nimaš kje..!" Tko da...obleka naredi človeka, če je človek učlovečen.. japaja