1. feb 2010 19:50
Povedanega je ogromno, dodam le še piko na i: Dandanes se v živilski industriji razen izjemnih primerov uporabljajo poliet(il)en (PE), poliprop(il)en (PP), poliet(il)en tereftalat (PET) in penjen polistiren - stiropor (PS). Vse ostalo je v manjšini - na ponvah in pekačih se najde PTFE = teflon, pleksi steklo je PMMA, kaka starejša izolacija je še iz PVC, vendar se danes le-ta ne uporablja več zaradi dokazane toksičnosti in vsebnosti klora. Vendar tudi ti sintetični polimeri niso čisti, ampak vsebujejo razne dodatke, npr. proti gorenju, razpadanju pod vplivom svetlobe, barvila, itd. In ti dodatki niso ravno koristni živim organizmom ... Je pa res tudi to, da so ti polimeri ponovno uporabni, če so zbrani ločeno in primerno obdelani.
Drži, da praktično vse kemijske reakcije, ki jih običajno srečujemo v vsakdanjem življenju, potekajo počasneje ali pa sploh ne v temi in pri nižjih temperaturah.
Kako vedeti, iz česa je vrečka? Gor poišči reciklirni trikotnik, zbani so na sliki, ki jo je objavila Rebecca, 99,9% možnosti imaš, da bo en izmed njih na embalaži. Za plastične posode višjega cenovnega razreda pa se uporabljajo razni kompoziti, ki so odpornejši in prijaznejši za uporabo, vendar ustrezno dražji. Če je posoda ameriška, mora imeti test FDA za seboj, kar je vse prej kot enostavno.
Kar se pa embalaže same tiče: jaz osebno sem pristaš uporabe stekla, kovinskih posod, lesa (cekarčkov, košar, etc, zabojčkov), tekstilij oz. celuloze, predvsem zato, ker so za večkratno uporabo, s čimer vsakodnevno grenim življenje vsem pristašem potrošništva. Na jetra mi gre namreč, da ko dobim npr. bonboniero v roke, je notri več plastike kot čokolade
Zatorej, ko boste naslednjič prijeli v roke kos plastike, take ali drugačne, se spomnite, da je tam notri nafta: taista nafta, ki ste jo kupili za pest drobiža, bi za nekoga na drugem koncu sveta pomenila preživetje - črpalka za vodo, generator za toploto, ...
LP
Drejček