28. jan 2010 12:08
Po eni strani je tule težko, ker se pogovarjamo čez forum in se ne poznamo in ne poznamo ne tebe ne fanta. Po drugi strani imamo različna znanja in talente za učenje in poučevanje.
Ampak, worse case scenario, še vedno greš lahko do šolskega pedagoga, da ti da kaj usmeritev, a ne? In tudi to v resnici ni worse case scenario, to so pač trenutne težave, ki se dajo odpraviti.
Prva stvar: če se mama/oče spravita k sedmošolcu za mizo in reče/ta, no, sedaj se bomo pa skupaj učili....tale stavek bo tudi najbolj bistrega in marljivega otroka totalno zablokiral. Otrok želi ugajati staršem in to mu potem pri učenju naredi tako tremo, da res težje najde bistvo materije.
Otroka se več nauči z zgledom. Ja, okej, ampak kako? Najprej tako, da ga skozi igro naučiš, da zmore izvesti osnovna vodila abstraktnega mišljenja. Ker tisto, da otrok ne "zna potegniti bistva", to je mala težava pri koncipiranju abstrakega mišljenja, ki se pri človeku začne formirati nekako takrat, ko se mu dogaja tudi biološko odraščanje (spolno dozorevanje)-ni kaj, mati narava je to genijalno sprojektirala
- skratka, abstraktno mišljenje+hormoni...to se začne v sedmem razredu osnovke.
Abstraktno mišljenje se vadi. Pa ne tako, da se to dela na učenju zgodovine ali zemljepisa, vadi se tako, da npr: sin pove obnovo filma. Recimo, pogledate film in potem skozi pogovor, kjer se da sinu več prostora, ta pove obnovo filma. Ker ne bo obremenjen z učno materijo, bo obnovo filma lepo povedal (Če bo imel pa pri tem težave - greš pa nemudoma k pedagogu in greste potem na testiranja). Z vajo iz obnavljanja filmov in serij bo potem izboljšal tudi svoje sposobnosti pri zgodovini in zemljepisu. Ko bo zmogel izluščiti bistvo, je naslednja vaja tvorjenje miselnih vzorcev. Ulomke npr, že generacije vadijo z rezanjem hlebcev (evo kulinarike!) in ko si otroci nekako predstavljajo ta krog, ki se ga reže in potem sestavlja skupaj...gre zadeva naprej (moj dedek je bil profesor matematike in ko sem videla, da so mene učili na bazično podoben način, kot je to počel moj dedek, sem videla, da ene stvari nikoli ne grejo iz mode). Geometrijo se pa čisto lepo vadi tako, da sestavljamo npr kocke, kvadre iz gline in palčk in žic (in se pri tem naučimo, kako se izračuna dolžina diagonale....)
Da ne zabluzim: tvoj prispevek k sinovemu učenju je predvsem v tem, da mu pokažeš, kako fino je, če kaj zna in kako je super, če se kaj novega nauči in kako lahko pridemo do kakih spoznanj na zabaven način. Ob taki spodbudi doma povprečno sposoben otrok brez večjih problemov naredi osnovko, srednjo in faks.
Če rabiš pa kak namig, kako se kakšni miselni vzorci tvorijo za pomoč pri konkretni snovi, mi pa pošlji na ZS...ima naše pedagoško pleme tega know howa na lagerju kar precej.
Vendelina jr.