Kako naučiti otroka pravilnega učenja?

29. jan 2010 9:27

Teka,  meni se zdi, da tisti pregovor "Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi" čisto drži. Res si ne znam predstavljati, zakaj poba nima zdajle tistih dveh ur na teden, čeprav ste podali ugovor. Če bo nova odločba, boste pa pač režim spremenili.

lp

cervus

29. jan 2010 10:14

http://www.knjiznica.net/knjiga/asp3/knjiga.asp?avtor= Prepričana sem, da otroku v osnovni šoli pri vsaki učni snovi, pa naj bo to matematika, slovenščina ali kaj tretjega, najbolje lahko pomaga (tudi povprečno izobražen) starš! Pa s tem ne mislim, da bi moral sedeti ure in ure, mu vlivati na silo znanje v glavo, ... ko se zatakne, pa je pa pač treba pomagati. Za metode se nabavi literaturo (ali izposodi v knjižnici), prilagam link za priročnike/učbenike za matematiko (obstajajo za vse razrede osnovne šole), po katerem smo se učili (in tudi marsikaj naučili) pri nas doma. Potem pa sledi samo še vaja, vaja, ... Pregovor, da vaja dela mojstra še vedno drži (še posebej pri matematiki)! Naj povem še to. V naprotju z zgoraj nepisanim (da pač ni treba vse na silo) je pri nas bil jok, bil je stok, metanje zvezkov v zid, prepiranje z mamo, da je učitelj drugače govoril, ... Mogoče bo marsikdo rekel, da to ni normalno in da bi morala otroka vzpodbuditi, pa božati, pa spoštovati njegovo osebnost, pa poiskati strokovno pomoč, pa bla, bla, bla, ... Danes sta oba odrasla in prisežem, da imamo na skupno učenje prav nič travmatične spomine! Pa lep pozdrav. sonci

29. jan 2010 10:38

sonci je napisal/a:

http://www.knjiznica.net/knjiga/asp3/knjiga.asp?avtor=čana sem, da otroku v osnovni šoli pri vsaki učni snovi, pa naj bo to matematika, slovenščina ali kaj tretjega, najbolje lahko pomaga (tudi povprečno izobražen) starš! Pa s tem ne mislim, da bi moral sedeti ure in ure, mu vlivati na silo znanje v glavo, ... ko se zatakne, pa je pa pač treba pomagati. Za metode se nabavi literaturo (ali izposodi v knjižnici), prilagam link za priročnike/učbenike za matematiko (obstajajo za vse razrede osnovne šole), po katerem smo se učili (in tudi marsikaj naučili) pri nas doma. Potem pa sledi samo še vaja, vaja, ... Pregovor, da vaja dela mojstra še vedno drži (še posebej pri matematiki)! Naj povem še to. V naprotju z zgoraj nepisanim (da pač ni treba vse na silo) je pri nas bil jok, bil je stok, metanje zvezkov v zid, prepiranje z mamo, da je učitelj drugače govoril, ... Mogoče bo marsikdo rekel, da to ni normalno in da bi morala otroka vzpodbuditi, pa božati, pa spoštovati njegovo osebnost, pa poiskati strokovno pomoč, pa bla, bla, bla, ... Danes sta oba odrasla in prisežem, da imamo na skupno učenje prav nič travmatične spomine! Pa lep pozdrav. sonci

Evo, saj sem vedel, ena okrog ušes v pravem trenutku naredi več kot vsi strokovnjaki skupaj. Šiba je iz raja prišla!

ežoj

Sporočilo je spremenil(a) ežoj dne 29. 2010 10:39

29. jan 2010 13:00

Ežoj, a si iz mojega posta res razbral, da se je bilo treba poslužit fizike, a se samo hecaš? sonci

29. jan 2010 13:26

Šiba nikoli ni bila v raju. In fizično kaznovanje otrok ni primerno (neodvisno od tega, ali je kaznivo dejanje po zakonu ali pa zakon tega eksplicitno ne ureja). Vzgaja, disciplinira in uči se z zgledom. Sami spoštujemo tiste, ki so nas učili z zgledom (starše, učitelje - v prijetnih spominih imamo tiste, ki so nam bili za zgled). Disciplina in konsistentnost se dosežeta z zgledom, raztresenost, zmedenost in kar je še tega podobno so pa vedno posledice strahu in kaosa. Tisti, ki pa ne zmorejo z zgledom, se pa zatekajo k prekomerni prisili, poniževanju in norčevanju iz šibkejšega. In take stvari puščajo posledice. Ljudje, ki so jih v otroštvu fizično kaznovali, sili v poniževalne akcije (tipo, obredno mlatenje, kjer je moral otrok sam prinesti palico) potem v odraščanju na nezavednem nivoju zelo ponesrečeno povežejo nasilje in starševsko ljubezen. Ker, če je stik s staršem to, da ga mlati, potem je to evidentno dobro. Pa to, da se vzpostavlja avtoriteta tako, da se enega ponižuje...ta vzorec potem ponižani ponotranji in potem išče koga, kjer bi ga a) poniževal na enak način, kot so ga starši ali pa b) bi njega poniževal na enak način, kot so ga starši ali pa c) ponižuje in je ponižan, samo ljudje se menjajo. Skratka, vzorec mlatenja vodi v eno čudno patologijo in nikamor drugam. (lahko bi tole tudi izvajala na primeru obveznega čiščenja tujih čevljev, pa ne bom). Če se ne da otroku z zgledom nekaj dopovedati in če otrok ne sodeluje in ne zaradi tega, ker ne zmore, temveč zato, ker noče.....potem je to predvsem znak, da starša ne doživlja kot avtoriteto. In nekaj, kar je bilo že v mirnem času sesuto ali pa sploh ni bilo zgrajeno, se z nasiljem seveda ne bo vzpostavilo. Kvečjemu bo otrok še bolj nagajal in se še bolj upiral. Vendelina jr.

29. jan 2010 13:33

sonci, hecam se sam na pol, iz dela tvojega posta, ki sem ga podčrtal, se da ( po moje ) razumeti tudi tako. Sicer, je vse res odvisno od otroka. Menim, da enga kupa problemov ne bi bilo, če bi otrok(ci) bil(i) kdaj res kaznovan(i) ( eno okrog ušes ), veliki večini bi to res koristilo, pri manjšini se s tem ne bi doseglo nič ali kvejčemu nasprotni učinek.

Pa če sem že pri besedi: mislim da je cel šolski sistem narobe zastavljen, otroke sili v nabiranje ocen, nekakšnih uspehov, ker se potem ne bo mogel vpisat na " ta pravo " šolo. Tak sistem dobesedno ubija domišljijo, ustvarja na nek način enakom isleče osebke. ( Če želite postati vzoren član črede ovac, morate najprej postati ovca, je ( baje ) zapisal Einstein, in ta šolski sistem dela ravno to ). Tisti otroci, ki so " mal drugače narejeni ", ki imajo domišljijo, se v tem sistemu ne znajdejo. Od začetka, svojo ( morda nadpovprečno ) inteligenco uporabijo za to da se posvetijo svoji domišljiji, šolo delajo čist za silo, zadovoljni so z dvojko ali trojko. Rezultat tega je, da se polenijo,  šola in starši jih imajo za bolj neumne............( pa ne mi o nivojskem pouku, šele to je polomija ).

Naj mi bo dovoljeno še enkrat citirat prej omenjenega Einsteina: Človeku ni treba na fakulteto, da bi se naučil dejstev. Teh se lahko nauči iz knjig. Njegovo šolanje bo smisleno, če se bo v šoli naučil misliti.

A ste sigurni, da današnja šola nauči otroke misliti ( pa ne, na ta način: tukaj moram dobit vsaj štirico, da mi pol ne bo manjkala točka...........)

ežoj

29. jan 2010 13:53

ežoj na vse 4 odstavke!! Lee Ann

29. jan 2010 14:14

Vendy, Vendy, " šta nam napriča " ( jaz namesto, da se učim, že cel dan nisem knjige odprl, bi pa res rabil eno okrog ušes, da me mal zbrihta ).

Kako tako zagotovo veš, da šiba ni iz raja prišla ( jaz sem namreč slišal drugače )?

Tista tvoja teorija o vzgoji z zgledom napeljuje na to, da otroci delavcev bodo delavci, otroci intelektualcev ( kar koli to bilo, lahko tudi kvazi ) bodo intelektualci, bodoči da imajo take zglede. Otrok reveža ( naj te spomnem, da sedaj imamo kapitalizem ) bo v šoli tudi tako obravnavan, otrok enga drugega, bo obravnavan čisto drugače, in tudi rezultati bodo vidni. Po tvoje, bi starši mogli imet ene dve fakultete, da bi znali pravilno vzgajat otroka. Sicer se s tvojo psihopatologijo mlačenja lahka tudi večinoma strinjam, bodoči, da sem odraščal v okolju kje ni bilo izobraženega človeka daleč naokoli ( moj oče je bil zidar, in to je v tem kraju bilo zagotovo več kot danes v kakšnem okolju doktor znanosti ), vzorci vzgoje otrok so bili " vse sorte ", od tvojega patološkega mlačenja, prek, sem ter tja kakšne okoli ušes, do čiste permisivnosti ( prav čudne za kraj in čas ). Rezultati vzgoje: težko rečem koliko je pri komu prevladojoči vpliv vzgoje, razen, da so starši ( nekateri ) pustili otroku da je sam našel kaj ga zanima in se ustrezno izšolal ( pripomnem naj, da je to bilo takrat možno, še nismo imeli kapitalizma ). V vsakem primeru, zglada od doma ni moglo bit tapravega.

Pa še resnična zgodbica iz tega časa: en naš sosed je delal na občini ( pa ne kot župan, menda je bil vratar ), imel je tri sina ( ta srednji je bil moj kolega, mojih let ). Najstarejši sin se odloči, da bo hodil v šolo. Starši dovolijo, v enem tretjem razredu gimnazije se zatakne, po ponavljanju, opusti šolanje ( odide v nemčijo delat kot natakar ) srednji sin se bo tudi šolal: po enih šestih letih je ( če sem pošten: kumi ) končal sredno tekstilno šolo ( danes le lastnik optične delavnice-očala in podobno ). Njihov oče ( mati ni delale, živelo se od ene plače, vzgoja je bila čist permisivna, ne verjamem, da so kdaj dobili kašno okrog ušes ) je imel tega šolanja dovolj, in se odloči, da bo najmlajši končal poklicno šolo, oče kar zbral, za mizarja. Ta najmlajši je ta čas, ko je hodil v poklicno šolo, končal tri letnika večernje šole - gimnazija, potem se oči omehča in mu pusti, da četrti letnik gimnazije naredi redno. Po maturi, odide k bratu v Nemčijo in tam diplomira elektrotehniko.

Pa da ti mal piham na dušo.  Einstein ( to je bil en moj sosed ) je ( baje ) rekel: nobene druge pametne vzgoje ni kot biti zgled - če ne gre drugače, zastraševalen.

Uf, če bi jade to sedaj videla, kaj sem napisal.............

 

ežoj

29. jan 2010 14:40

Pa v našiš šolah še vedno veliko pomeni ime in priimek in na kakšnih položajih so starši. Pa tudi pogovor pri učitelju, pri katerem ima otrok probleme vedno ni koristen. Naš je imel probleme z angleščino in ko sem šla k učiteljici je bila vsa medena, da se bo potrudila in sin je imel inštrukcije, ampak na koncu je bil vseeno popravc. Naslednje leto ista situacija pa nisem šla do učiteljice je na koncu pririnil na dvojko. En letnik je zaradi matematike celo ponavljal. Na poklicni maturi pa je na celi šoli dosegel najboljši rezultat.?????????????????? Veliko je odvisno tudi od smih učiteljev kako znajo motivirati učenca. Če je učitelju vseeno koliko jih nauči, je kmalu tudi vseeno učencem; samo eni se potrudijo za dobro oceno drugi pa ne. LP reza

29. jan 2010 14:47

Ežoj, zdele si pa mal u temo brcnu, sori Bilo je rečeno, da se disciplina, konsistentnost..,prav tako kot zmedenost, nedoslednost itd., dosežeta z zgledom. In ne poklic oziroma status. Tudi če je nekdo polupismen, lahko da dober zgled. A bognedej s tem, da jambra, kako je vse krivica in nemogoče in drugi so krivi..Zgled se daje 24 ur na dan, tudi s pristopom k vsakodnevnim obveznostim. Pravzaprav se tukaj vse začne. Otroci so dobri opazovalci in veliko slabši poslušalci. japaja