Dan spomina na holokavst

Loni  

član od: 12.12.2001

sporočila: 7859

27. jan 2012 14:15

Ne morem mimo tega, morda ste tisti, ki hodite po Ljubljani, opazili velikanske plakate, ki so za trenutek pritegnili nase vaše oči. Govorim o plakatu Večni spomin, ki vabi ob današnjem svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta na razstavo plakatov študetov v Muzej novejše zgodovine v Cekinovem gradu, odprta je bila včeraj. Od jutri naprej bo nekaj podobnega v Atriju SAZU.

http://www.muzej-nz.si/slo/index2.html

Loni Makaroni

elaphus  

član od: 27.9.2002

sporočila: 6945

27. jan 2012 14:45

Sem bila v Auschwitzu. In stala zraven Angležinje, stare kakih 25, 30 let, ki je vodiča, poljskega Juda spraševala, kdaj se je to dogajalo, kako in zakaj.

lp

cervus

zeta  

član od: 21.5.2009

sporočila: 1353

27. jan 2012 15:05

Naj se nikdar več ne ponovi ali zgodi kaj podobnega.

Čeprav se dogaja, drugim, drugje, drugače in je hudo.

zeta

Viva Meier  

član od: 20.12.2009

sporočila: 673

27. jan 2012 15:14

Ob takih dneh se zavem kako neznansko sem hvaležna očetu, da mi je "moril" v mladih letih o Auschwitzu, Hitlerju, Mussoliniju, (po)vojnih grozotah in vsem kar spada zraven. Pa da me je rinil v muzej v Brestanici, kjer je kar precej obsežna razstava vojne tematike in sem bila potem silno slabe volje še cel teden, ker "kaj mi je treba gledati slike množičnih grobov pa te depresije...". Pa da mi je med kosilom, nekje v začetku srednje šole, razlagal o bitki pri Jelenovem Žlebu, da se mi je vsako vlakno zrezka nekam zataknilo.

Ker potem, ko sem že dobro v študentska leta spoznala sovrstnike, ki jim je bilo blazno smešno ime Goli otok, pa ki so v zapiskih nakracali nekaj v stilu "Aušicz" in ko sem med branjem Menueta zasledil Jelenov Žleb sem vse zgoraj omenjeno teženje razumela in začela neznansko ceniti.

In "težim" naprej. Nekaj sem jih že za silo "opametila", da se vsaj zdrznejo ob omembi ključnih iztočnic holokavsta in približno vedo o čem govorimo. Pa če bo vsak od njih še naprej prenesel znanje... bo mogoče takih Angležinj, Špank, Slovenk, vstavi poljubno narodnost, čez nekaj let le precej manj.

Viva Meier

vikica  

član od: 25.4.2009

sporočila: 560

27. jan 2012 15:23

Draga Vendelina 100 % se podpisujem pod tvoj zapis.

 Pogosto prebiram knjige z resničnimi zgodbami ljudi, ki se rešijo razno raznih holokavstov /Ruanda, Somalija, Tibet, Afganistan , BIH/ in se ravno tako sprašujem kako lahko do tega pride. Včasih sem prav jezna na moške, ki se mi iz vseh teh zgodb ,zdijo glavni krivci večine teh svinjarij, Drugič sem pošteno jezna na vso belo raso,ki je prav tako kriva za mnogo zgodovinskih pokolov, pa zopet iščem krivce v raznih verah, ipd. Ne vem kako se človek lahko spremeni v takšno brezčutno bitje.

 

Po drugi strani skušam razumeti drugo stran. Predstavljam si, da meni kdo muči in pobije moje najdražje. Ne vem kaj vse se v meni skriva, kako bi reagirala na takšno bolečino. Ljudje smo res nerazumljivi.

 

 

 

 

rosie  

član od: 15.9.2007

sporočila: 1141

27. jan 2012 16:01

Meni se, poleg vseh grozot, ki so se dogajale med 2. svetovno vojno, zdi najbolj grozno to, da se take strahote dogajajo še danes. Da se ljudje očitno nismo sposobni ničesar naučiti iz izkušenj.

Da očitno lahko pričakujemo, da se vse to ne bo nikoli nehalo.

rosie

Smeti  

član od: 20.5.2009

sporočila: 14

27. jan 2012 23:06

Niti približno nismo tam, ko bi se vse to lahko nehalo.

Pravzaprav sem mnenja, da nas raznorazni referendumi o družinskih zakonih, brezobzirni članki o trenirkarjih, razprave o tem, ali bomo ženske še vedno lahko odločale o pravicah, ki so jih naše predhodnice izborile, peljejo korak nazaj in predvsem tja, kamor nočemo.

Vsaka od teh stvari napeljuje k razmisleku, predvsem o tem, ali bomo še lahko te, ki so danes mladi, res lahko pogledali v oči, če bomo dopustili, da se ljudem vzame dostojanstvo? Z zmerljivkami do vseh drugače mislečih in čutečih?  Smešno, kako so se nekateri borili za to, da je vseeno, kako se piše in govori (še enkrat poudarjam, da ne mislim na vejice ipd., kot so nekateri želeli videti), da nismo v šoli (ker tam je pomembno, v življenju pač ne). Jezik in z njim kulturna dediščina nimata pomena, tu smo ravnodušni, mi se seveda bojimo tistih, ki jih preživetje pripelje v Slovenijo, gejev, muslimanov, Albancev ... O, sveta preproščina!

Kot je rekla Vendelina, odgovorni smo. Za marsikaj. Imam priložnost delati z mladimi, zato vem, da jih v obdobju odraščanja zanimajo tudi teme, ki se vrtijo okoli holokavsta. Ko narišejo kakšen kljukast križ, vendar večinoma ne vedo, kako težak pomen ima. Ker jim nihče ne pove. Ker še niso videli Dečka v črtasti pižami, prebrali Dnevnika Ane Frank ... A nam ni vsem skupna bolečina, ko se udarimo; žalost, ko nas nekdo prizadane; veselje in ugodje, ko nas nekdo poboža? Se razlikujemo po spolu, veri, desni-levi, lepo vas prosim? Bi res odrekli srečo nekomu samo zato, ker ga privlači isti spol? Izgnali tujca, ker tu išče svoj košček sreče? Ob sramotilni steber privezali žensko, ki si iz takšnih ali drugačnih razlogov ne more privoščiti ali ne želi otroka?  Odgovorite si v sebi.

In še odgovor kolegu Ežoju glede kapitalizma (se opravičujem, ker je tema druga). Ravno zaradi tega, ker je dandanes denar po večini merilo vseh vrednot, si ne moremo dovoliti, da smo brezbrižni. Imamo krasno državo (zaenkrat), pametne, srčne in marljive ljudi. To je naš kapital, ne dovolimo, da nam ga vzamejo. Ravno kapitalizem je tisti, ki želi iz ljudi  narediti poslušne in neuke ovce. Ravnodušnost, zakamuflirana s strahom pred oslovo senco, pa je izvrstno orodje.

 

No, kakorkoli. Verjamem, da bo zdrava pamet zmagala in se zgodovina ne bo ponovila. Ali pa nam bodo res še cveteli kostanji?

Inja

 

Smeti

666  

član od: 14.7.2005

sporočila: 686

27. jan 2012 23:26

elaphus je napisal/a:
Sem bila v Auschwitzu. In stala zraven Angležinje, stare kakih 25, 30 let, ki je vodiča, poljskega Juda spraševala, kdaj se je to dogajalo, kako in zakaj.

Jaz sem tudi bil v Oświęcimiu. In videl horde izraelskih šolarjev. Opravljeni so bili kot nogometni navijači (enake majice, enake zastave, enake čepice), pa tudi obnašali so se podobno. Punce so pozirale na železniških tirih ali pred "stranišči" in se fotkale za na myspace, , fantje pa so s šestili in pipci rezkali globoka sporočila v stene plinskih komor.

Tole je drugi del (od osmih, menda) dokumentarca izraelskega avtorja o takih izletih. Zanimiv je seveda tudi prvi del, kjer je avtor dokumentiral, kako šolarje preparirajo pred izletom v Auschwitz (tega menda vsakemu Izraelcu enkrat v njegovem življenju plača Poljska država).

PS: Zaradi njih smo se morali večkrat na svojem ogledu preusmeriti - in ga nadaljevati tam, kamor njihovo dretje ni seglo.

Sporočilo je spremenil(a) 666 dne 27. 2012 23:32

MBrando  

član od: 4.8.2011

sporočila: 2308

28. jan 2012 8:00

Hvala da ste se spomnil na tole pomembno obletnico. Kot zgodovinar, rad vidim takšne teme na forumih in iz tega prihajajoče debate na nivoju.

hvala elaphus za zanimiva linka. Sem ju pogledal, in sem razdvojen. Hmmm,hmmm

Smeti: No, to je tvoje mnenje. Jaz pa imam kar bistveno drugačno mnenje o naši "krasni" državi. Ampak, to prihranimo za drugo temo in se tukaj raje posvetimo temu, čemu je namenjena....

Kljub vsemu, pa želim da vikend preživite lepo, nekje v ozadju pa se le naj ohrani zavest o tem obdobju v zgodovini. Vedno ko imate priložnost, pa svojo znanje in mnenja prenašajte na našo mlado generacijo.

MBrando

elaphus  

član od: 27.9.2002

sporočila: 6945

28. jan 2012 9:31

MBrando, tistih dveh zanimivih linkov nisem prilepila jaz, pač pa 666.

lp

cervus

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtNikita
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti