Koliko brisač?

21. jan 2010 14:09

mamamia, saj sem dala smeškota zraven

tulka

21. jan 2010 14:13

Sem šla tudi jaz nazaj pogledat, evo mamamia, jst sm tut dala začudenčke zraven japaja

21. jan 2010 15:33

Tisto zeleno je bilo pri meni kot znak zmešanosti... To sem itak.

Samo da se razumemo.

 

Aja, pa glasu tudi ne dvigujem (več). Je sin enkrat, ko je bil še v gimnaziji, celo razredničarki povedal, da "se njegova mama ne dere, je pa veliko huje, ko kaj mirno pove ...".

Bi moja draga Vendy rekla, da je treba imeti stil, hehe.In se obrestuje, sploh ko otrokom nečesa ne narediš, potem ti pa rečejo "končno te je pamet srečala, saj znamo tudi sami".

Mamamia

 

 

 

mamamia

21. jan 2010 17:42

Nisem mogla verjet, da ste se tako razpisale na to temo. Je pa že res, da je v vsakem domu drugače. Jaz sem namreč mislila, da sem med redkimi, pa vidim, da jih kar veliko menjuje brisače dnevno. Hvala torej vsem za odgovore in prijetno debato, ki nas je tudi nasmejala. Lep dan! Tanjika82

21. jan 2010 18:00

čedalje bolj se umivamo, pa tudi čedalje bol smrdimo, je res čudno, da so naši predniki preživeli ob takem umivalnem ritualu, o tem so pisale že prehodnice, kot je veljal nekoč, no tam ene XXX let nazaj, ja o kakšnih elergijah pa vseeno ni bilo kaj dosti slišati. Pa roko na srce, še danes se morajo nekateri umivati v lavorju, brisače prati še na roko, pa so bolj čisti kot tisti, ki imajo nadstandardne kopalnice, skoraj že bazene in najsodobnejše pralne in sušilne stroje... anitram1

21. jan 2010 22:09

Anitram1, naši predhodniki so tudi precej precej manj časa živeli in pričakovana življenjska doba je bila pod šestdeset let (danes je pa 82)....tako da je treba tudi to vzeti v zakup, kadar koga prime kaka nostalgija za idealiziranimi lepimi davnimi časi, ki jih v resnici nikoli ni bilo in za preprostim življenjem, ki naj bi imelo neko čudno lepoto, pa tudi te lepote v resnici ni bilo ravno veliko. Vendelina jr.

21. jan 2010 22:13

Punce, toplo vam priporočam eno zelo poučno in obenem zabavno čtivo: Georges Vigarello: Čisto in umazano : telesna higiena od srednjega veka naprej. Verjemite, da se med branjem sploh ne boste spomnile, da se že nekaj ur niste stuširale in da ste svojo kopalno brisačo uporabile celo že 2x! ;) Radagast

22. jan 2010 13:46

Kaj je dobro vedeti o brisačah?

- že večkrat sem ob nabavi brisač dobila navodila naj se jih ne lika;

- enako menda uporaba mehčalca zmanjšuje vpojnost (čeprav ponudniki mehčalca najraje v reklami poudarjajo ravno brisače;

- bolj kot umazanija, ki bi ostala po kopanju, so problem ostanki kože. Ti se fiksirajo med frotiraste zankice in jih pranje v pralnem stroju ne more 100 % odstraniti (zato mokra brisača že po enem brisanju dobi neprijeten vonj).  Še huje je, če pri nizki temperaturi pranja uporabimo praškata pralna sredstva, ki  odmrle delce še pomagajo učvrstiti. Tukaj pa v resnici pomagajo pralne kroglice. Mislim, da bi s temile "magičnimi" enkrat uporabljene brisače res  lahko dobro oprali tudi brez praška. Konkretno z njimi  nimam izkušenj. Imam tiste "navadne" gumijaste, kupljene še v prejšnji državi, pa to delo temeljito opravijo.

Cila

22. jan 2010 15:08

Toliko debate o brisači, a na to smo pozabili:

Brisača je takole približno naj-naj najkoristnejša stvar, ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli. Po eni plati ima veliko praktično vrednost - lahko jo ovije okrog sebe, da ga greje, ko prečka mrzle lune Bete Jaglana; na lesketajočih se plažah iz marmornega peska na Santraginusu V se lahko uleže nanjo in vdihava opojne morske hlape; na njej lahko spi pod zvezdami, ki sijejo tako žareče rdeče na puščavskem Kakrafoonu; lahko jo razpne kot jadro na majhnem splavu in se odpelje po počasni težki reki Moth; mokro lahko uporabi kot orožje v boju z golimi rokami; lahko si jo ovije okrog glave, da se zaščiti pred škodljivimi izparinami ali da se obrani pogleda traalskega hroščatega krvoloka (neznansko neumna žival: če ga ne morete videti, sklepa, da tudi on ne vidi vas - zabit ko štor, ampak zelo zelo krvoločen); z njo lahko maha v stiski, da prikliče pomoč, in seveda se z njo lahko tudi obriše, če je še vedno dovolj snažna. Še mnogo pomembnejša je psihološka vrednost brisače. Je že tako, da vsak strag (strag: ne-popotnik), brž ko pri štoparju opazi brisačo, samodejno privzame, da poseduje štopar tudi zobno krtačo, flanelasto otiračo za obraz, milo, pločevinko keksov, razpršilec proti obadom, opremo za dež, vesoljski skafander itd itd. Še več, taisti srag bo tudi z veseljem posodil štoparju katerokoli od teh ali nadaljnjega ducata drugih stvari, ki jih je štopar po nesreči "izgubil". Srag si namreč misli, da je vsakdo, ki je prepotoval Galaksijo podolgem in počez, se prebil skozi njene temačne kotičke, vzdržal v strahotno neenaki borbi s sovražnimi silami in jih končno tudi premagal, pri vsem tem pa še vedno ve, kje ima brisačo, očitno človek, s katerim je treba računati. Odtod tudi izraz, ki se je ustalil v štoparskem žargonu, kot na primer v zvezi "Hej, ti gnaš tega hupi Forda Prefecta? Tapravi frud, ve, kje ima brisačo." (Gnaš, gnajti: poznati, vedeti za, srečati, spati z; hupi: kul tip; frud: res blazno kul tip.)

Saj veste, iz katere knjige je tale citat, a vseeno: D. Adams, Štoparski vodnik po galaksiji.

 

Pa še to: 25. maj je ne samo dan mladosti ampak tudi mednarodni dan brisače.

Atina

22. jan 2010 15:25

Atina, Congrats! Vendelina jr.