Fakultete in poklici

8. jan 2010 14:53

Ampak kakorkoli obračamo, družboslovci, humanisti, tehniki, naravoslovci, dovolj pik, premalo pik, moderen program študija, predpotopen program študiija, "me veseli", "me ne veseli".... Ko človek pogleda okoli sebe in pogleda, kdo je zadovoljen s tistim, kar počne in kdo ni zadovoljen in katera skupina je vmes, bo po premisleku ugotovil, da so tisti, ki so zadovoljni s svojim delom/poklicem/tistim, kar počnejo v življenju - da so tisti ljudje predvsem vztrajni. Morda so tudi zelo bistri. Morda so srednje bistri (no, pepčki zanesljivo niso), ampak skupno jim je to, da so vztrajni. Morda so energetični, modra so bolj tihi in vase zaprti, ampak v vsakem primeru so vztrajni. In bo tudi videl, da so tisti, ki so nezadovoljni in so tam nekje pri 33-ih padli v kategorijo "underachiever", da te zelo različne ljudi ponavadi ne krasi kakšna posebna vztrajnosti. Razen vztrajnega valjenja krivde na serijo svojih ne-dosežkov na okolico. Tako da, tisto, kar mladostnika zanima in kaj bi rad postal - če ima v sebi vztrajnost, bo to tudi dosegel. Ali pa bo dosegel kaj drugega. In morda pri osemnajstletniku še nima docela definirano, kaj ga zanima, ampak to, če je mladostnik vztrajen ali pa ne, to se pa da oceniti. To lahko tudi družina hitro oceni (pa tudi, če starši nimajo najvišje izobrazbe, zdrava pamet tu čisto zadošča). Vendelina jr.

8. jan 2010 23:06

Kalpana: mogoče bi morala ob vsemu temu objasnit, da ti nobena fakulteta ne da znanja, kot ga potrebuješ v službi, ampak ti da nekaj drugega: predvsem osnovo, da se lahko potem naprej detajle učiš sam. Samo fakulteta ni dovolj za opravljanje točno določenega poklica, ker če bi te faks pripravil na vse kar je zunaj, bi se učili verjetno še več nepotrebnih stvari. Naj ti dam primer: na računalništvu nas učijo le 2 programska jezika, ki jih v službi najverjetneje ne boš uporabljal. Mogoče se zdi smešno, da moramo programirati na papir, ampak dejstvo je, da moraš neke osnove znati če te ob 3h zjutraj vržejo pokonci. In na teh osnovah lahko gradiš nadaljne znanje, ki ga potrebuješ v službi. Ker osnove so za vsak programski jezik enake, različni so samo detajli, ki pa jih hitro osvojiš. Izkaže se, da tisti, ki jim ni do tega "brezveznega" znanja, gredo raje delat. In prav je tako, saj ne more imeti čisto vsak diplome (ali višje izobrazbe). Fakultete so tako ali tako zasičene z ljudmi, katerih večina je tam zaradi statusa, ali, ker je pač zastonj, pa če že nimajo kaj počet, bojo pa probal se pregurat čez, da bojo na konc en papir dobil... To govorim iz svojih izkušenj, kako je na drugi faksih ne vem, vidim pa veliko ljudi z drugačno izobrazbo, ki bi radi službo, pa je ne dobijo, ker služb pri nas enostavno ni. Seveda je pa tako, da če te tahnika niti malo ne zanima, nimaš kaj početi na tehničnem faksu, želela sem pa pojasniti, da ekonomija in fdv nista edini izbiri in da se splača malo pogledati tudi drugam. Urša