Cena" lepote"

7. jan 2010 13:56

Pa se da tudi v takmašnih oblačilih lepo vrteti doma, edino predpasnik se je potrebno navaditi imeti na sebi.. Pa ne tistega seksi z mašnico zadaj.. tisti pride prav ob drugačnih priložnostih japaja

7. jan 2010 14:49

Vendelina jr. je napisal/a:

@ kozamurnik In širina je morda tudi to, da nimaš stvari "za vsak dan" in "za nobl". Nimaš ne bešteka in prta in posodja za "ob nedeljah", drugače se pa je na goli mizi (okej, tu sva s kolegico Liso tudi enkrat na podobne strune igrali), nimaš ne videza za "med svet", medtem ko "je za doma" čisto vse dobro... Vendelina jr.

No, no, tale "širina " je pa malo huda celo zame. To se bere kot da nimate posebnih , malo bolj nobel oblekc za v teater, pa ko greste prijateljici za pričo pa za kak pomebnejši svetovno (privatni )dogodek. Da imate ročno izdelane prte na mizah ob petkih in svetkih? In da pri vas doma na mizi ni nobene razlike, ko praznujete obletnico poroke in ko je naveden petek?! Jaz se trudim biti urejena vse dni, ampak se bistveno bolj potrudim za posebne priložnosti. Ker bi me resno skrbelo, ko bi bili vsi dnevi enaki in bi ne imela nobenih posebnih dni več. In se popolnoma strinjam z Atino ki pravi, da je velika razlika med delom in delom: res si ne morem predstavljati urejene gospe na kmetih , ki bi si, preden začne z delom ( beri preden se odpravi v hlev), namazala učke. Ko vse postori, potem pa, zakaj pa ne? Ampak verjetno se tudi tokrat motim? murnik

7. jan 2010 15:32

Vidiš, kozamurnik, tisti tvoj stavek: jaz se trudim biti urejena, ampak se bistveno bolj potrudim pri pomembnih priložnostih... Razlika med najinma pristopoma je v tem, da se ne potrudim BISTVENO bolj. Jaz se trudim on daily basis, tako da splošni vtis čisto solidno izpade. Pač ne čakam na pet dni v letu, ki bodo nekaj ekstra spešl, ostali pa tako dolgočasni in sivi, da se za njih ne bo treba potruditi. Jaz raje delam event iz vsega. In to sproti. Sem pač tako navajena in naučena in meni je tak stil najbolj blizu (in totalno štekam Liso). Pač imamo različne prakse in različne izkušnje. Kakršnakoli pa izkušnja je, ne more biti univerzalno merilo za preostali svet. Vendelina jr.

7. jan 2010 15:59

Rihtanje za posebne priložnosti meni nikoli ni preveč "teknilo". Pa naj gre za porcelan na mizi, brisače v kopalnici ali pa za obleko in make-up, ko sem doma. Za doma so čisto dobre kavbojke (zdaj bodo izgleda spet moderne ta strgane) in pulover izpred dveh let ali obleka za poleti. Vsekakor sem tudi doma tako zrihtana, če hočemo temu tako reči, da lahko grem na hitro v trgovino brez preoblačenja in ne da bi koga prestrašila. Še huje, se bala, da bi koga srečala.

Problem je bolj v tem, da smo Slovenci zelo skopi s komplimenti, ko bi jih res morali deliti. Kot da bi ti komu škodili.

 

Vanja

7. jan 2010 18:07

kozamurnik, kozamurnik, nič ti ne razumeš ( pa še kdo tudi ) to so sedaj novi trendi v oblačenju, enako si oblečen doma in v javnosti, temu rečejo " public comunication dresisng ". Sliši se komplicirano a je pravzaprav čist enostavno: oblačimo se doma in v javnosti enako, ker to izboljšuje medsebojno komuniciranje med neznanci, pravzaprav zmanjšuje odtujenost. A si predstavljaš, pride Vendy v opero, pa je nezna soseda ogovori: oo, vi ste pa danes jedli lignje. Kako pa veste, vpraša Vendy. Ja, en kolobar se vam je zataknil za broško ( saj veste kako znajo bit živahni lignji pri praženju ). Vendi  sname kolobar in ga poje, pa nadaljuje komunikacijo: Vi ste pa jedli krvavice? Kako pa veste, vpraša neznanka. Ja, ko ste krvavico prebodli z vilico, vam je špricnulo čez prsa. Predstava se začne, Vendy voha in voha, proti koncu libreta več ne zdrži, pa se obrne proti drugi sosedi in vpraša: oprostite, a je vam doma čebula zagorela. Ne, odvrne soseda, golaž se mi je zasmodil. Eto, zato public communications..........

ežoj

7. jan 2010 18:39

Hja, če bi nekateri toliko časa in truda, kot ga vložijo v dokazovanje kako nemogoče, brez smisla, bedasto, drago, nepraktično, celo sumljivo.....itd, itd je biti urejen "kar tako", zase (ne da bi nas kdo videl in za nagrado aplavdiral), vložili vsaj za pogled v ogledalo in drobcene "dodelave" za osebno zadovoljstvo - tale tema ne bi bila več aktualna. Kdor ima le eno obleko, Ežoj, jo mora pač pogosteje prati. Tudi največjemu revežu v današnjem času ni treba hoditi naokrog poflekanemu in smrdečemu po staremu švicu in kuhinji. Ajmar vode, žajfa in par "delovnih ročic" je vse kar rabiš. Lisa

7. jan 2010 21:10

Ampak ne vem no, kje ste pravzaprav našli vse te zanemarjene, umazane, neurejene in sploh in oh ljudi? Če dobro pomislim, jih jaz ne vidim. Razen res nekaterih pijančkov in pijančic tam na konkretnih punktih okoli Tromostovja, Ambroževega trga.. Se kar mal tja v tri dni prerekamo, se mi zdi, v glavnem pa nismo tako slabi. Boljši kot Amy Winehouse smo stoposto japaja

7. jan 2010 23:55

In tudi ne vem, kje ste našli nališpane, napleskane, neumne do onemoglosti, vase zagledane in od kozmetike zastrupljene ljudi?

jasna

8. jan 2010 5:15

ežoj je napisal/a:

kozamurnik, kozamurnik, nič ti ne razumeš ( pa še kdo tudi ) to so sedaj novi trendi v oblačenju, enako si oblečen doma in v javnosti, temu rečejo " public comunication dresisng ". Sliši se komplicirano a je pravzaprav čist enostavno: oblačimo se doma in v javnosti enako, ker to izboljšuje medsebojno komuniciranje med neznanci, pravzaprav zmanjšuje odtujenost. A si predstavljaš, pride Vendy v opero, pa je nezna soseda ogovori: oo, vi ste pa danes jedli lignje. Kako pa veste, vpraša Vendy. Ja, en kolobar se vam je zataknil za broško ( saj veste kako znajo bit živahni lignji pri praženju ). Vendi  sname kolobar in ga poje, pa nadaljuje komunikacijo: Vi ste pa jedli krvavice? Kako pa veste, vpraša neznanka. Ja, ko ste krvavico prebodli z vilico, vam je špricnulo čez prsa. Predstava se začne, Vendy voha in voha, proti koncu libreta več ne zdrži, pa se obrne proti drugi sosedi in vpraša: oprostite, a je vam doma čebula zagorela. Ne, odvrne soseda, golaž se mi je zasmodil. Eto, zato public communications.......... ežoj

Tale tvoj post je več vreden kot vseh prejšnjih petnajst strani skupaj. Sploh, če ima človek bujno domišljijo in si prizor še predstavlja. murnik

8. jan 2010 8:25

Ežoj, zdaj pa v resnici vidim, kako dolg nočni del dneva vpliva na ljudi. Vendelina jr.