21. dec 2009 21:55
strelka je napisal/a: |
Saj, Zzak, točno to sem mislila. Če se za ta denar ne da dobiti hrenovke (btw, ne vem, koliko stanejo hrenovke), kakšna je potem lahko riba, ki je po možnosti prepotovala pol sveta? Da ekološkega vidika niti ne omenjam. Verjetno je bistvena razlika med nama v tem, da jaz vrednotim stvari absolutno, ti pa relativno, in raje jem malokrat absolutno odlično. Ampak vsakomur svoje, kajne?Hej hedonist, malo natančnosti ti ne bi škodilo. Napisala sem, da večina ljudi pozna osnovne znake sveže ribe (z izjemo morda tega, da sveža riba stoji vodoravno, če jo primeš pri glavi), zato pa prodajalci uporabljajo opisane trike (mimogrede, presenečena sem, da se nihče ni spotaknil ob to oz. da se to nikomur ne zdi problematično).Ljubljanska ribarnica na glavni tržnici smrdi in pika. Veliko hodim po svetu in povsod vtaknem nos tudi na tržnico in ribarnico in nikjer ni tako hudo oz. še nikjer ni kdo stopil malo stran od mene, če sem potem šla npr. še v trgovino. "Najlepše" se ta vonj prime na jeans. Sicer pa prosim, da si vsak skeptik sam naredi preizkus - naj si ujame ribo (ali pač naroči pri Fondi, kjer ti na dom dostavijo manj kot dan staro ribo) in jo povoha. Sveža riba (bela ali plava, nima veze) ima čisto rahel vonj po morju in čisto nič drugega. Tisto, čemur vi pravite vonj po ribi, je že vonj nesveže / stare ribe. Tako da ne mi prosim o pravem vonju in okusu. Ni čudno, da se na tržnici proda vse s**** Tam sem videvala ribe že s popolnoma vdrtimi in čisto kalnimi očmi (takim očitno tudi kapljice ne pomagajo več) in se spraševala, kdo za vraga to kupi. No, zdaj vem. Sama ostajam pri svežih ribah, gojenih ali divjih.Sicer pa se mi ne da opravičevati ali razlagati svojega odnosa do rib tukaj na forumu, zase vem, in meni dragi tudi, to je pa tudi vse, kar je važno. Bi si pa vsekakor želela več ozaveščenosti med potrošniki, ker bi bilo potem dobre ponudbe več.strelkaSporočilo je spremenil(a) strelka dne 21.dec 2009 20:32 |
Če smo že tako natančni, povsem sveža riba ne bo nikoli stala vodoravno, če jo primeš za glavo. Čisto sveža se bo lepo povesila, riba namreč otrdi šele po nekaj urah. Takrat pa ni več čisto sveža, ne?
Skeptiki se o tem lahko prepričajo, če si vzamejo čas in si nabavijo še žive ribe, ki jih je ta čas dovolj po vseh mandračih. Pa lahko potem študirajo njihovo togost, vonj in bistrino pogleda.
Sama bi pa rada videla postopek aplikacije kapljic kakšni toni srdel ali magari brancinov. Ni čudno da ribarnice smrdijo, saj mora biti ta postopek kar dolgotrajen, pa drag tudi, pa čeprav ga izvaja najcenejša delovna sila.
Ne bi rada koga užalila, ampak ves ta mumbo jumbo okrog svežine in take in drugačne kvalitete rib me spominja na modrovanja o olivnem olju in vrhunskem vinu nedavno posvečenih poznavalcev. Po pravilu prav tem za drag denar v prodajo ribe, ki jih še domači maček ne povoha. Oštirjem v teh boljših in najboljših restavracijah bi pa kar pripisala, da zdravijo kalne oči svoje ribje ponudbe s kakšnimi kapljicami.
Riba je hrana kot vsaka druga, ni treba posebne prefinjenosti, da ti frišna bolj tekne kot odmrznjena, tako kot je boljši paradižnik z bližnje njive od onega, ki so ga v hladilniku pripeljali iz Španije.
Tisti, ki nam je vsakdanja hrana, jo jemo v vseh oblikah - kot konservo, posušeno, korektno zmrznjeno in odtaljeno (med drugim, ribe, izlovljene na visokem morju zamrznejo že na ladji in so gotovo bolj kvalitetne od onih, ki se valjajo po hladilnih vitrinah boljših restavracij).
In seveda gledamo na čim boljše razmerje med ceno in kvaliteto in kupujemo svežo ribo, ko je v sezoni.
In seveda so ribe, ki so za vsakdan, takšne za v nedeljo in tiste za praznike.
Če jih pa ješ enkrat na mesec, pa seveda vzameš kar prepoznaš za najboljše.
nola