20. dec 2009 0:48
Sara_k – verjetno se te kontekst te »modrosti« ni dotaknil zato, ker se te opisani problem nikoli ni zares zbodel, pa najsi bo to neposredno, ali le kot bežna, a pogosta in težka misel, zakaj toliko gorja, če na koncu koncev prav vsi stremimo k dobremu, preko kakršnikoli »višjih vez« že.
Ko sem sama na višku »popolnega« partnerskega odnosa, polnega zaupanja, načrtov in »ljubezni«, reševala neko mini partnersko težavo, ki še zdaleč ni predstavljala grožnje po razvezi, še najmanj iz razloga različne veroizpovedi, je k sreči še pravočasno prišel na dan problem, ki ga je on očitno vsa ta leta tlačil nekje v svoji (pod?)zavesti: »Jaz sem tudi razmišljal o nekateri stvareh, na primer o tem, da sva različne vere, in sicer kaj bova rekla otrokom, kaj so?« Vprašanje me je presekalo tako močno, da so se mi v sekundi ulile solze, še preden sem uspela zares zajokati. Kljub temu sem brez pomisleka izstrelila: »Kako, kaj so, najini so!«
»Problem«, ki se to meni ni zdel, ga niti nisem opazila, ali pa sem bila premalo pozorna. Bi res morala biti? Ne iščem odgovora na vprašanje, se mi ne zdi smiselno – kot tako se mi zdi le vprašanje samo, ker odgovor nanj očitno še vedno ni jasen.
vesoljka
Veliko zgodb o življenju,ljubezni sem slišala,tudi doživela,vsaka ima pomen,ki da misliti ene pa ostanejo v človeku.
Pa vendar se me ta ni dotaknila,pa tako sem se pripravila k branju,ker sem pričakovala,glede na komentarje, 4 julij
lp
sara_k
rimljanka - zasebno mnenje
Mojca
