16. dec 2009 15:45
Ne vidim potrebe, da bi letelo perje, Vanja.
Je pa tako, da so ljudje navajeni jesti različno slano hrano in da okus z leti postaja manj občutljiv; moja mati kako stvar kdaj zasoli tako, da mene dobesedno peče goflja, ona pa ugotavlja "no ja, mogoče se danes res malo bolj sol čuti, ampak presolila pa nisem!" (ženska je sicer trmaste sorte, včasih ji grozim, da bom poimenovala po njej enoto za trmo, in sicer se bo v običajnih okvirih govorilo v mili- ali celo mikroenotah, hihi).
V Italiji imajo navado kruh zelo malo soliti, in kadarkoli pridem po daljsih pocitnicah nazaj v Slovenijo, se mi zdi kruh skoraj tako slan kot čips (kadar ga delam doma, ga dam približno pol čajne žličke, torej približno 5-7g na kakih 60-70 dkg moke; tudi ostale jedi skušam soliti čim manj, zlasti meso, ki vsebuje kar precej soli že samo po sebi).
Druga stvar je pa tista sol, ki daje kontrast okusu za sladko, in ki ne sme manjkati; tudi obratno, veliko pikantnih jedi močno izboljša majhna žlička sladkorja ali medu, nekatere vrste zelenjave, na primer paprika ali čebula, vsebujejo precej sladkorja (prebranac, ki ga delam sama tako, da sta fižol in čebula skoraj v enakih razmerjih, je ohlajen in pogret skoraj sladek, deloma najbrž tudi na račun hidrolize škroba, pa nas to nič ne moti).
Nasploh bi bilo za Slovence po zdravstvenih priporočilih glede na veliko število ljudi z zvišanim krvnim pritiskom dobro, da bi solili vsaj pol manj (druga stvar je problem joda, ki ga dobimo večinoma iz soli in večinoma premalo, odtod pa tudi veliko število obolenj ščitnice; eden od nasvetov je, da naj kupujemo sol v majhnih zavitkih in jo hranimo v zaprtih posodah, ker iz odprtega zavitka jod precej hitro odsublimira).
lp, proxima