17. dec 2009 17:08
Evo, odločim se, da nekaj naredim:
in pol nastopi problem: koliko soli? Ščepec, čajno žličko ali jušno žlico?. Odločim se: po okusu, torej ne dodam nič soli, pa bomo videli, ko bo pečeno. Če ne bo dobar, bodo mačke imele gostijo.
Drugač se mi zdi, da se to " po okusu " najbolj obnese. Včasih sem tudi jaz, tako kot Vanja, solil vse posamično in po tem sem vedel koliko soli, ah, za tale kos ščepec, za drugega tudi...... in na koncu je bilo ravno prav slano ( recimo ). Seveda se strimnjam z Vanjo: meso mora bit prej soljeno, da se prepoji, da ni neslano maaso v slani omaki........ potem pa ženi ugotovijo previsok pritisk in sm takoj prešaltali na neslano, in si vsak soli kolikor mu paše. Od začetka katastrofa, pol se pa navadiš, tako da tudi sedaj ( ko sem sam ) meso izredno redko solim vnaprej, vse delam bolj neslano, pa na koncu solim. Sol se najbolj na okus pozna pri zelenjavnih obarah-čorbicah. Neslano je čist neokusno in dodajaš ščepec po ščepec in poskušaš kako se okus izboljšuje. Enega momenta je dovolj ( vaja dela mojstra........... ) in še en ščepec je ščepec preveč.
Seveda tisti ki imajo rad pekoče, morajo gledat tudi na druge družinske člane. Če preizkušam kakšen nov recept, ni rečeno da se bom vsega dobesedno držal. Če hočejo, da piščanca poštupam s cimetom, malo morgen ( a na Atina )........ se pravi po okusu.
Vidim da je prej bila debata, če ima litle fire dovolj veliko vitrino. Potem pa se en razburja, da on imam velikega, in da dotična gospa nima dovolj velike vitrine. Hedonist se tudi nekaj vmeša, menda tudi on ima velikega, proxima pa vse skupaj žegna. Govor je seveda o egu, pa karkoli to bilo. Predlagam, da se naredi kulinarična komisija in dotično reč izmeri. Tudi jaz bi se prijavil za meritev, vendar se bojim, da me bo to morebit bolelo, pa še mi je mal nerodno. Kolikor se spoznam na foring lengviđize, egg je jajce, se pravi ego je tam nekaj okoli.
ežoj