27. nov 2009 10:00
Če hočeš imeti kremasto zadevo (da bo malo sočno) in hkrati da se bo stvar rezala, boš this-way-or-another prišla do nekih minjončkov, to je pa potrebno spraviti v papirnate skodelice....in potem to nesti v eni večji škatli in vmes dajati kartone....skratka tu pakiranje ni najbolj enostavno. Ni ravo zelo težko, ampak, če nimaš veliko časa (karkoli pač to pomeni), bo tudi dodatno pakiranje utegnilo predstavljati poseben problem.
Neizmerno enostavni za izdelavo so "baci" piškoti (sem napisala, kako se jih naredi v topicu o prazničnem pecivu, navodila so na prvi strani topica, se ne da zgrešiti, odjemalci so totalno navdušeni nad njimi, še fotkat se jih ne da, ker prej izginejo...aja, so pa malo afrodiziačni). En dan prej narediš maso, testo oblikuješ točno 20 minut (nič ne valjaš), 15 minut se zadeva peče....in potem se še ohladi in to je to.
Ampak matisa, pečenje sladic, naj bo v tem prvenstveno eno veselje. Sama imam vedno rezervo do tega, ko se tule pojavi vprašanje: "kaj naj pa delam za tak in tak praznik, nisem še nikoli, a se da kaj na hitro narediti, pa da lepo deluje....", ker iskren odgovor na tako vprašanje je: Tega ni. Če ste se dogovorili, da boste prispevali doma izdelane zadeve - pa saj ni obvezno, da jih tudi vsak naredi pri sebi doma. Imamo ljudje različne talente in če kdo ni prepričan, da je v kakšni taki zadevi kolikor toliko soliden, pa saj ni treba, da se tako dobesedno vključi (pa saj se kakšno sosedo nažica ali pa koga od tule, a ne?). Eni smo pač taki, da non-stop nekaj pečemo in poskušamo in potem tudi med letom kaj prinesemo do službe, da sodelavci poskusijo, eni pa tega ne počnejo. In zaradi tega niso niti nič slabši niti nič boljši. Nazaj na osnovno vprašanje: če veš, da moraš "nekaj" speči, pa ne veš "kaj", veš pa, da tvoj urnik ni ravno vključil konditorstva... boš itak samo živčna (pa naj ti tule nasujejo prijazne kolegice še eno morje linkov, ki so vsi od tule in ki bi jih lahko poiskala tudi sama, ker so jih naši prijazni uredniki zelo lepo kategorizirali, ni-da-ni) in boš pač to živčnost maskirala z dodatnim spraševanjem in iskanjem razlogov zakaj pa tega ne in zakaj pa onega ne....Škoda energije za to. Da ne govorim o tremi, ko boš potem v sredo prinesla izdelek in upala, da bo požel vsaj solidno oceno in če ne bo, bo spet dizaster, če bo pa slučajno kod pohvalil, bo pa spet zadrega s sprejemanjem komplimentov.....
Skratka, za to, da človek nosi okoli "svojih ruku dijelo", mora najprej napeči nekaj (desetin) kil različnega peciva in nekje v tem procesu najti eno neverjetno veselje, potem pa bodo stvari stekle same od sebe. Ko recepti ne bodo več važni, ker se bodo ideje sproti rojevale in se bo tudi vse lepo realiziralo
Enkrat boš že prišla do faze, ko boš s suverenostjo naredila nekaj pladnjev peciva. Kakršnekgakoli
Vendelina jr.