20. sep 2003 19:39
Naj še sama pristavim svoj »piskrček«, pardon zgodbico…
Že precej kmalu (16 let) sem se srečala s postom. Ker me je zelo zanimalo, sem poizkusila tudi sama. Imela sem precej alergij, ki sem se jih najprej hotela lotiti predvsem po naravni poti. S pomočjo mlade zdravnice, ki je imela že sama izkušnje s postom, sem se ga lotila. Ker pa imam že tako izredno nizek pritisk (80/60), sem po tretjem dnevu post morala prekiniti (tudi po nasvetu zdravnice) – prišlo je do hipoglikemije.
Vendar nisem odnehala. Prebrala sem kupe knjig, presrfala ogrooomno na internetu, se ogromno pogovarjala, tudi na srečanja Preporoda (klub presnojedcev) sem šla, pa na razna predavanja dietetikov, prakticirala sem tudi v bolnici, kjer sem spremljala bolezni ljudi in imela vpogled kako njihov način prehrane vpliva nanje…Ker sem kot marsikatera babnica nezadovoljna s svojo težo, sem vedno znova in znova iskala primerno prehrano, da bi se mi tudi teža znormalizirala, tako da je bilo moje telo (ja, žal mi je in kesam se) pravi poskusni zajček vseh mogočih diet.
Od obiskov dr.Sentočnikove, pa neke druge zdravnice v salonu Ave, do diete s trdo kuhanimi jajci (groza), do 14-dnevnega stradanja na jabolkih (pozimi – lepo prosim…), pa dieta od osebnega trenerja (ja, tut to ni šlo), pa beljakovinski napitki, pa juhe in ločevanje OH in B, pa Zone dieta in Body for life program, Dieta po krvnih skupinah, Atkinsonova, pa Linea Snella saloni, pa 4-urno kurjenje kalorij (pa sebe) na fitnesu…Skratka – kar precej.
Moje mnenje?
DIETE SO EN DOBER BIZNIS.
Razne »shujševalne« zdravnice – diete niti slučajno niso individualno spisane, večinoma kalorično omejene, sam pristop Sentočnikove nečloveški. O raznem stradanju ne bom izgubljala besed, razne fitnes diete in Zone in Body for Life – men je to enostavno preveč razmišljanja o hrani – kaj, kdaj, v kakšnem razmerju, kje bom lahko jedla vsake 3 ure…In ker maš v glavi skos samo hrano hrano hrano je vsaj men blo to maltretiranje same sebe.Saloni – plačaš miljone, zato da imaš nekega policaja nad sabo – za nekatere motivacija?
No, moj zaključek je tak.
Ker sem spontano in precej nevede začela opuščati meso, (ribice jem), sem ga med nedavno Atkinsonovo KOMAJ stlačla vase (včasih so se mi vegetarijanci zdeli smešni – tokrat sem jo dobila po buč – ko sem gledala tisto pečeno stegno piščeta pred sabo, se mi je zdel, da jem truplo-…)…Že prvi dan sem se počutla obupno, zapacano in težko.
Kar ješ, to si. Se pravi, če jem trupla, bom počasi res postala truplo???
(OK, to sm MORALA delit z vami)
Presnojedstvo se mi zdi dobra alternativa. Ampak za drugačno podnebje. In ne s sadjem, ki ga dobimo pri nas. Škropljeno, obrano nezrelo, brez vitaminov. Verjamem presnojedcem, da po 10 let živijo zdravi, polni energije, tudi sama sem jo imela skoraj cel mesec, ko sem bila na sadju. Vendar jih poznam, presnojedce, ki so morali odnehati, ker so dejansko izstradali svoje rezerve po vitaminih,…
Sploh če 20,30 let ješ vso hrano, pa potem postaneš presnojedec. Človek se je po sto let navajal na drugačno hrano, ne glede na to iz česa izhajamo, da je bil na začetku (presnojedec, vsejedec…). In je potem to šok za telo. In tut post je hud šok za telo.
Sama poznam največ zadovoljnih in zdravih ljudi, ki se prehranjujejo Fit for Life metodo. Verjamem, da moramo jesti ŽIVO hrano. V konzervah, tabletah, škatlah, aluminijastih folijah – tam ni življenja. In vitamin v kapsuli se ne more primerjati z vitaminom v jabolku, ker mu je odvzeto življenje. In kadar sem nekaj časa na »živi« hrani (ogromno sadja, manj zelenjave(rajši imam sadje), pa vseeno še kaj kuhanega) – sem že v koščku kruha lahko začutila ali ima dodano barvilo ali ne, so umetni dodatki ali ne, čokolada na enkrat dobi precej zanič okus…Ampak v to lahko verjameš le, ko to sam doživiš. Če slučajno pride do prehlada (tudi jaz spim celo leto ob odprtem balkonu, v avtomobilu pa imam vse leto odprto okno (navada, ker je imel naš gospod kuža vedno odprto okno) – to je zelo redko, saj na bolniški še v življenju nisem bila, sem dan ali dva samo na sadnih sokovih, sadju in viruski se lepo poslovijo…(deluje tudi pri drugih vsejedih družinskih članih)
Aja še to - med »fitnes« prehranjevanjem beljakovinskih praškov, (tudi med tistimi najboljšimi…) nisem in nisem spravila vase. Tako umetni, tako presladki, tako…plastični.
In še danes verjamem – v živo hrano.
Z veseljem Vas prebiram še naprej.
Staša – s Tabo se strinjam in Te občudujem, resnično, ker verjamem, da imaš nek »balance« v svoji prehrani, Herman pa – tudi prav, vsakemu nekaj paše. Le, da v našem podnebju, 100% presnojedec…Morda poleti da, ker je več sadja na izbiro, imaš domače sadje, fige, grozdje… Pozimi pa…Hm, no…morda.
Ne vem, če res lahko dobro in zdravo funkcionira celo življenje.
Vse je le moja zgodba, moje mnenje,mogoče sem malo zašla na stranpot, vesela pa sem, da Vas lahko spremljam, se kaj novega naučim in Vam še vsem naprej želim Veliko zdravja, pa naj bo to ob jajcih, pečenih pujskih, al pa korenčkih in oreških.
Bombica
in še ena "črna pika" za vseznalca g. Hermana
