Zobobol

16. nov 2009 21:10

Ah Žabica ne se jezit, jaz imam tudi 24.11. en izpit, pa ne vem ali naj se učim, ali ne? Mal heca.... Sicer pa upam, da si pri zobozdravniku že porihtala vida70

18. nov 2009 14:29

Najbrž je bil žepek, kajne? To je, ko se ti hrana nabere pod dlesnijo in se potem vname. Ja, strašansko boli in oteče. Nikakor ne z nobeno bolečino čakat, ker navadno ni boljše samo od sebe...lp roznik

18. nov 2009 19:49

sporoči, če je operacija uspela in pacijent preživel. Katarina K http://katarinak.moj-album.com/ Sporočilo je spremenil(a) Katarina K dne 18.nov 2009 19:50

19. nov 2009 14:03

Joj, ti zoboboli... Sama sem proti bolečinam probala vse domače nasvete (od žajblja pa do klinčkov), vendar sem zadnjič, ko me je neznosno bolelo kljub konjski dozi ubijalskih analgetikov (ki se btw dobijo le na recept) končno premagala strah in se odpravila k zobarju. Ma je bil super - ko je videl, kako me je strah (jokala sem od strahu, ne od bolečin, tresla sem se, bleda sem bila kot zid - skoraj bi padla okol) je med vrtanjem pel in žvižgal tak da bi se skoraj smejat začela. Moram pa povedat, da mam zdrobljene krone modrostnih zob, se pravi, da je živec odprt. In to pesjansko boli. Ampak zaradi fobije bi raje steno glodala, kot šla k zobarju. Mam pa še problem, da mi ne prime lokalna anastezija - rabim vsaj petkratno dozo, da malo, ampak res malo pomaga (tistim, ki ste v zdravstveni stroki bo dovolj povedal podatek, da je bila pri nekem posegu še t.i. analgezija bob ob steno) . Tako mi pri posegih ostane le to, da močno stisnem zobe, kar pa pri zobarju pač ni mogoče, ker bi ostal brez kakega prsta hehe V glavnem, pomembno je, da se pravi čas odpravimo k zobarju (to sem pač ugotovila na lastni koži), in če je zobar dober, bo tudi strah šel dalje ;) Se opravičujem, da sem se razpisala...bom rekla mojmu, naj tipkovnico skrije hehe Lp od R.

19. nov 2009 14:25

sama sem tudi s strahom obiskala zobozdravnika, no sedaj nimam več teh težav, so mi spulili vse modrostne zobe, s tremi sploh nisem vedela, kdaj so jih izpulili, ja pri četrtem me je pa bolelo še za ostale tri, ampak preživela sem. Žal mi je le, da se za poseg nisem odločila prej. anitram1

19. nov 2009 14:40

Za vse, ki jih je peklensko strah imam eno besedo: Valium (ali dva), pa nekdo naj gre z vami, za vsak slučaj, ker po tej tableti ni preveč varno vozit avtov ipd.

No, pri nas največjim strahopetnežem dajejo Halcion, tudi za samo čiščenje zob.  Pa dlesni omrtvijo, če imate občutljive, prav tako za čiščenje, za karkoli drugega pa čisto avtomatsko.

 

Torej, poiščite si zobarja, ki ob vseh posegih dajejo lokalno anestezijo, pa bo strah popolnoma izginil. Aja, pa iPod s kakšno divjo muziko si nesite s sabo, naštimajte na precej (beri: zelo) glasno, pa ne boste slišali vrtenja svedra. Deluje 100%.

Vanja

19. nov 2009 15:31

Da ne bo nesporazumov: se mi zdi, da nihče ne hodi k zobozdravniku zaradi kakšnega silnega užitka. Oziroma, če ravno nimaš kakšnega dodatnega interesa pri zdravstvenem osebju...je mnogo drugih segmentov življenja, ki so, objektivno gledano, bolj prijetni. Ampak človek pri kolikor toliko zdravi pameti si mora dopovedati, da mora skrbeti za svoje zobe. In da mora svoj strah, panične napade, karkoli pač je....da mora to nekako odpraviti. Saj obstaja tudi za to strokovna pomoč. Ali pa najti kak drug modus operandi (saj delajo posege tudi pod narkozo, če je presoja, da pacient tega pri zavesti nekako ne bi dobro prenesel, mar ne?) - ta da se izogiba zobozdravniku in se potem išče sočutje po forumih - ta, za moj okus, ni ta pravi. Človek pri zdravi pameti pač hodi k zobozdravniku, urologu, ginekologu...in z leti se pač seznam teh obiskov daljša. Ampak k zobozdravniku se začne hoditi precej kmalu po tistem, ko človek dobi zobe. In je najbolje, da ko človek enkrat začne, da pri tem tudi ostane. Ker to v resnici še najmanj boli. Zanemarjanje boli bolj. In bodite hvaležni temu, da imate zobe in delajte na tem, da jih boste še dolgo imeli. Vendelina jr.

19. nov 2009 20:02

Sočustvujem z vsemi, ki imajo strah pred zobarji. Tudi sama sem bila nekoč (beri v OŠ in SŠ) med njimi. Potem sem imela srečo, da sem dobila prekrasno zobarco in naj se sliši še tako čudno, ampak k njej hodim z užitkom. In mi je prav hudo, če me kdaj pokliče sestra pa mi pove, da je treba datum prestavit. Res pa je, da še nikoli nisem čakala doma ,kadar me je zabolel zob. Da bi se najedla nekih protibolečinskih tablet in čakala, da bolečina mine....hm, nisem glih neki fen tega početja. In kmalu začne spet boleti, po možnosti še bolj. Pač, če boli boli in nobena protibolečinska stvar ne bo pomagala. K zobarju bo treba slejkoprej in zato je najbolje, da se ne uničujete z raznoraznimi zvarki in tabletami. Pač potrpiš in si misliš, da se nam lahko v življenju zgodijo še veliko hujše stvari, kot pa je popravilo zob. Nekaterih stvari se žal ne da več popravit ali pa (po)vrniti. Ja tako v življenju pač je. vida70

20. nov 2009 8:41

Vendelina jr. je napisal/a:

Da ne bo nesporazumov: se mi zdi, da nihče ne hodi k zobozdravniku zaradi kakšnega silnega užitka. Oziroma, če ravno nimaš kakšnega dodatnega interesa pri zdravstvenem osebju... Vendelina jr.

Enkrat se mi je zgodilo, da sem naletela na primerek kateri je izgledal kot, da bi ga iz Urgence vzeli. K

20. nov 2009 8:53

Kadar je nekaj neizogibno, je treba z veseljem pristopit k stvari! Komaj čakam, da me neha boleti zob! Komaj čakam, da bom imela lepe zobe! komaj čakam, da bom lahko normalno jedla! Komaj čakam, da se bom lahko smejala na vsa usta! japaja