Škampovi repki

16. dec 2010 11:01

Ja, saj vem zzak, nam penzionistom je lažje, ker imamo več časa. Če se ti pa mudi, ti pa ne gre preveč na smeh. Se mi je tudi to že zgodilo. Težko je vsem ustreči.

naor

16. dec 2010 11:11

Cel Elecrerc je malo bolj problematičen, na določenih oddelkih ne najdeš prodajalca pol ure, ko ga, nima pojma o čem sprašujem, vodje oddelka itak ni, deklaracij na  2/3 izdelkov sploh ni, še angleške ne. Prvič ko sem se srečal z listkom me je isto nadrla kot tebe, ampak sem se lepo nasmehnil pa šel po listek, čeprav sem bil sam. Sem prinesel že par izdelkov domov in jih nisem znal pripravit, dobro da imamo google translate.

So pa hitre blagajne.

Commis débarrasseur

16. dec 2010 11:12

Samo omenjate penzioniste in zaposlene, na nas študente pa kar pozabite. Tudi mi hodimo v trgovine, vsaj par dni po štipendiji, pa moramo čakat v vrstah in se nervirat, saj nas razganja od energije, zmeraj nam manjka spanja od žurk in razvrata, zmeraj nam manjka časa ( še za fax ga zmanjka ), pa mirno moramo čakat, da se kdo pred nami krega s prodajalko...........

ežoj

16. dec 2010 11:21

Še tole bom napisala, je sicer iz enih drugih časov, skoraj sto let nazaj, ko sem bila sama še mlado dekle.

Hodili smo po meso v mesnico.Imeli smo postavnega, nadvse zgovornega mesarja, ki je medtem, ko je stregel, nasmejal vse čakajoče gospe. Nikoli ni nobena odšla, rekoč, ne utegnem čakati. Včasih so odprli vrata, ker je bila vrsta tako dolga. O, kako so se smejale te gospe. Meni sicer ni bilo čisto nič jasno, zakaj.Ampak še bolj se je smejalo mesarju, ker so gospe pozabile gledati na vago in so kupile več kot so se namenile in jih je njegova žena blagajničarka obrala še za kakšno dobro napitnino. Ampak takrat je bil socializem in nam je vsem še kar dobro šlo in so imeli psihiatri prazne čakalnice in farmacevtska industrija še ni toliko služila.

Na to sem se spomnila ob tej debati in si želela deliti z vami. Res bi morali biti tudi prodajalci malo bolj elastični. Ampak zaposleni različnih poklicev tudi dostikrat pravijo, da je najtežje delati z ljudmi. Nočem se postaviti na nobeno stran.

naor

16. dec 2010 11:31

Te zadnje strani je prav zabavno brati, a predlagam, da se vrnemo k prvotni temi, to pa nadaljujemo/nadaljujete v bolj primerni temi.

 

... kako se že odtaja repke?

rdkapica

16. dec 2010 11:37

Dolgih vrst v mesarijah pod arkadami na placu se tudi jaz spomnim, Naor. So me doma že zgodaj pošiljali nakupovat in tudi meni kot frklji ni bilo čisto jasno, na kateri point so se smejali tam. Spomnim se pa tistih tehtnic, na katere je bilo treba vreči meso in ga takoj, ko je kazalec dosegel najvišjo točko, vzeti dol, zračunati tako "po mesarsko" na mimgrede z navadnim svinlnikom na roke na enem papirju (ponavadi ne na tistem, v katerega se je potem zavilo meso, da doma nisi mogel prekontrolirati, hehe...) In nobenih kilometrskih blagajniških trakov, kar tako po domače, une blagajne s tisto ročko pri strani in ciin-cin, predal se je odprl...

Se čudim, da se pri tako veliki stopnji ekstenzivnosti ni svet podrl

japaja

16. dec 2010 11:40

Kakšne repke????!!!!!

Hecam se. Vrnite se na temo. Jaz o repkih pojma nimam

japaja

16. dec 2010 18:04

Samo to mi prosim pojasnite ( če bom slučajno šla po nakupih v Leclerc) in , da ne bom gledala kot bik v nova vrata , kakšen listek potrebuješ , da lahko kupiš kruh ? Nakupujem navadno v Šparu , Hoferju , Lidlu , pa še nikjer nisem imela nobenih problemov . Pa menda Slovenija še le ni tako daleč , da uvajajo karte oz. bone za kruh ? Ne hecam se , res se mi ne sanja , o kakšnih listkih govorite . L p manca51

16. dec 2010 18:53

Preden se postaviš v vrsto moraš vzeti listek s številko in ko je na monitorju tvoja številka, si na vrsti. To je praktično iz vidika, da ne rabiš stat v vrsti ampak si lahko prej ogledaš hrano v vitrini (npr. pri salamah, mesu, ribah, kruhu), brez da bi izgubil mesto v vrsti.

16. dec 2010 22:18

Etka hvala . Bom kar ostala v štacunah brez listkov . L p manca51