Škampovi repki

16. dec 2010 9:58

V Ljubljani ja.

16. dec 2010 10:11

Kaže, da sem jaz ena konfliktna osebnost, zmeraj so trgovke pri ribah v leklerku do mene prijazne, verjetno se me bojijo, da ne bom kaj ušpičil pri poslovodji..............

16. dec 2010 10:18

Ja, na žalost je tako, da precej sodijo po videzu, lep urejen gospod  s kakiim humornih in prijaznim vložkom seveda naredi vtis. Jaz v usnjeni jakni, nepočesano frizuro, kot da sem ušel iz 70ih let, pač ne :)

Da ne govorim ko grem v Mueller po plenice, ko hodi varnostnik za mano da ja ne bom dal kakega parfuma v žep :) Zdaj mi je že zabavno.

Sicer pa spet komentiraš situacijo, ki je ne poznaš. Če bi bilo to moje podjetje, prodajalke tam ne bi bilo naslednji dan. Žal.

16. dec 2010 10:21

Sta v Ljubljani morda dva Leclerca?

16. dec 2010 10:32

V Leclercu so gospe čisto prijazne. Kako reagirajo na zatežene stranke pa je druga stvar. Listkov s številkami si niso same zmislile. No nazadnje ko sem bila tam jih niso več uporabljali (kao v okvari).

16. dec 2010 10:33

Zzak1977, prosim za prevod. Zakaj prodajalke v tvojem podjetju naslednji dan več ne bi bilo?

Ena moja prjatlca je tut konfliktna oseba. Naredi štalo takoj, ko kaj ni prav (po njeno). In ker jo poznajo po tej lastnosti, dobi vedno neoporečno robo.

Ena druga moja prjatlca je pa izredno prijazna oseba. Ima razumevanje tudi za prodajalke in blagajničarke in slabo usposobljene modne svetovalke. Ona zaradi te svoje prijaznosti prav tako doni neoporečno robo.

Zdaj pa bodi pameten

16. dec 2010 10:39

V Leclerc bolj poredko zaidem, ker je moja trgovina bolj ko ne Spar. Ampak tile listki me pa jezijo. Enkrat sem pri kruhu kar dolgo stala v vrsti in gledala po policah, namesto kaj se dogaja okoli nakupovanja. Ko pridem na vrsto, me prodajalka najprej vpraša za listek. Jaz gledam trapasto, kakšen listek, ona pa, da me ne more postreči brez njega. In že je bila gospa za mano na vrsti, mene ni več pogledala. No ja, tak je red, ampak kar vrelo je v meni in sem šla, ne k poslovodji, malo okoli, odločena, da ne grem še enkrat nazaj. Na poti med policami sem se ohladila in zavila mimo kruha, ni bilo nobenega, vzela presneti listek in dobila kruh. Taka sem jaz, ampak tokrat sem bom potegnila za zzaka.Zakaj ne bi lepo, prijazno podučili, da je pač tak red, zdajle bom naredila izjemo gospod, naslednjič pa le vzemite listek.

Seveda pa poznam tudi gospode a la naš Ežoj, ki zabavajo prodajalke, da se skoraj polulajo. Tudi taki so mi všeč, saj je življenje vendar tako kratko, zakaj bi ga zapletali. In trdim, da lepa beseda lepo mesto najde. Vedno. Povsod.

16. dec 2010 10:48

Ne bom razlagal situacije, ker niti ni primerno slišati samo eno stran zgodbe takole po forumu. Ampak, imam že razlog in to precej tehten.

V mojem kulinaričnem krogu so kar znane po svoji "čemernosti", tako da moje mnenje le ni osamljeno :)

16. dec 2010 10:52

Mogoče je to narobe pri meni ker grem v trgovino nakupovat stvari, za čitčetanje imam družbo, za mene je to bolj nujen postanek ki je v življenju čisto odveč in ne služi ničemur, mogoče delovnim mestom, ampak po drugi strani pa nekateri ne uvidijo da je tudi njim lažje na delu če so prijazni in svoje delo opravljajo z veseljem, kakršno pač že je.

16. dec 2010 10:56

Aha! Se strinjam. Sem prejle spregledala tisto o listkih in spremnem dogajanju, zdaj sem šla prebrat za nazaj in tudi v moji trgovini čemernost in neelastičnost ne bi imeli kaj iskati.

Čeprav...čeprav tisti listki lahko služijo tudi evidenci o številu kupcev in potem nabijejo normo do nezavesti, groza! V bistvu ne bi bila rada prodajalka v kapitalističnem sistemu. Rade volje pa branjevka na trgu.