Ljubljana

17. okt 2009 9:51

Ena knjiga obstaja, pa ne vem imena, notri so zgodbe o Ljubljani. O goljufivih pekih in podobno. Izdana je bila nekje v osemdesetih, se mi zdi v Prešernovi družbi (takrat smo bili 'naročniki'). Je bila del zbirke otroških knjig, vse so bile nekako enakega formata, ena je bila s pesmimi Borisa A. Novaka, ena je imela naslov Veli Jože, pa Tilen ... no, vmes je bila tudi ta, taka rjava. Se kdo spomni? Pa ilustracije so bile ... No, tale knjiga bi bila mogoče uporabna. Žal ne znam več pomagati.

Atina

17. okt 2009 10:11

Ežoj, sori, po mojem mnenju (po MOJEM mnenju) nimaš prav... Med teorijo in prakso (med nekimi laganji in metanju peska v oči in dejanskim praktičnim stanjem) je zelo zelo velika razlika! Uradna verzija je, da naj bi štartali v osnovno šolo vsi nekako z enakimi predispozicijami... In imam eno v žlahti, ki se je tega držala in pred vstopom v OŠ ni naučila svojih otrok branja in pisanja....katastrofa!!!! In brez podpore staršev, predvsem v zaćetku, otroci prislužijo hendikep (no, saj dobri konji to nadokandijo...). Pusti ti teorijo, Ežoj, midva sva iz pravičnega sveta gor zrasla, ampak mi nekako v ta kontekst ne gredo raziskave, ki pravijo, da so otroci iz polupismenih družin manj uspešni kot otroci iz intelektualnih (pa karkoli naj bi to pomernilo!) družin.. Čeprav sem proti (ampak moj samozavestni okop zdrži vse atake), se globoko strinjam s tistimi starši, ki svojim otrokom POMAGAJO na kakršen koli način... eni z znanjem, drugi z vezami...tako pač je... In v smislu "pravičnosti" ne bom nikoli škodovala svojim otrokom. Vsaj dokler bo lestvica vrednot taka, kot je. Se pa borimo, da bi bila drugačna... ampak dokler bodo Vendelinine mame hodile na prvi šolski dan modno oblečene, se mi zdi, da bo zunanji efekt (ki sicer sam po sebi ni za odmet, kajti to pokaže, koliko pravzaprav staviš nase) prevladoval. Življenje je borba, je reku eden.. In v borbah je dovoljeno vse.. Sem pa na enem od roditeljskih sestankov v daljni preteklosti izvedela, da je "sistem" pač tak, da ima za dežurne krivce tiste otroke, ki se jim starši "v smislu pravičnosti in enakopravnosti" pravzaprav odpovedo... ni boljšega, kot brcat psa brez gospodarja!!! Zato: starši, ne delajte nalog NAMESTO otrok, ampak jim POMAGAJTE!! Tako sem jaz razumela začetno vprašanje nosilke te teme, ki je pravzaprav spraševala po dodatni začimbi, s katero bi popestrila podatkovno govorno vajo. Ker tako kot sprašujemo, če pa šatraj res paše tudi v fižol poleg krompirja, tako bi ji kdo lahko namignil kakšno miniaturno zanimivost iz LJ. So mi bile všeč ideje o Urškah, gradovih itd..... Pri vsem tem je potrebno upoštevati otrokov karakter, njegove ciljne zanimancije in tako dalje...kajti smešno je, da dekle, ki nonstop štrika ali kuha, piše o Codelliju...ali pa fant, ki ima dve levi roki in nogi, piše o poslasticah LJ v smislu športnih parkov... In Ežoj, samo enkrat sem verjela takim, kot si ti v tem primeru...je bil totalni dizaster, ker kako pa misliš, da tuji ljudje gledajo na nekoga, ki mu domači človek ni nudil podpore...?! Pa lep pozdrav! japaja

17. okt 2009 12:04

*ebiga japaja, ti nimaš prav, ampak ne po mojem mnenju, ampak absolutno.

Otroci imajo pravicio, da zrastejo v samostojno razmišljajučo osebo pa ma gar se ti in cel kapitalistišni establišment postavite na glavo. Sodobna šola, šola ubogljive osebke, ki naj ne razmišljajo s svojo glavo, treba le da ubogajo in pridno nabirajo pike ( ocene ). Namen učenja ni znanje ampak dril, kapitalizem rabi take ljudi. Verjetno v šolah že kontrolirajo teste tako kot v ZDA: čez test postavijo kartonsko šablono z luknjami, in sam preštejejo pravilno obkljukane odgovore. Ni mesta domišljiji, ni možnega odgovora od prej planiranega, in če je otrok genialen, v tem sistemu šolanja nima možnosti, bojo ga razglasili za neprilagojenega in bo končal pri psihologu.

Te tvoje raziskave: sedaj imamo kapitalizem in raziskave morajo pripravit ljudi do tega, da, če si iz revne familije si itak reven, pa ve se, neumen, pa itak nimaš denarja za šolanje, pa ne o tem sploh mislit ( ker raziskave kažejo.......... ). Ženska zbudi se, sedaj imamo kapitalizem.

Otroci bogatih staršev bojo itak šli na šole za bogate, tam diplomirajo itak vsi ( no vsaj prisotni morajo bit in to je dovolj ), potem ( diplomi ) bodo člani privilegirane druščine, vsi diplomanti, po njihovo, prestižnih šol, itak bojo svojim pomagali, saj so tako sposobni........

Lep primer napisanega je Gea college ( a je na Bledu, ali kje ).

Pa še nekaj iz prakse: oba moja otroka sta znala brat preden sta šla v šolo, naučili so se skozi igro, s tistimi kockami, pa ko smo risali, sem mimgrede zapisal nekaj ( muca recimo ) in brez napora, brez hitenja se otrok nauči. Starši seveda morajo pomagat otrokom. Je en kitajski pregovor o ribah, pa se ga trenutno ne spomnem ( ).

ežoj

17. okt 2009 15:00

ežoj je napisal/a:

Marsikdo vidi situacijo iz začetnega posta prav takšno: vsak otrok ima pravico, da zraste v samostojno razmišljajoče bitje, in nobeden starši nima pravice, da mu ( otroku ) to prepreči. Žal, veliko prevečkrat starši  počnejo ravno to. ežoj

 

Jaz se pa s temle čisto strinjam. Danes starši čisto preveč na napačen način (direktno) pomagajo svojim otrokom. Pustite jim, da sami najdejo pot do rešitve problema. Tako se razvijata domišljija in iznajdljivost. Da ne izgubljam besed, koliko samozavesti se pridobi, ko se, po trdem delu, samostojno prileze na cilj.

Vanja

17. okt 2009 21:19

Bemtiš ljudje!!! Komu boš pa pomagal, če svojemu otroku ne!? Če na svojega otroka lepo vplivaš in mu pomagaš, lahko pričakuješ, da bo tudi on tebi enkrat pomagal oz. bo to prenašal na svoje potomce. In to, da mame sodelujejo pri izobraževanju otrok, je vsaj zame, zelo pohvalno. Naj otroci živijo lepo otroštvo, brezskrbno življenje itak prehitro mine... In tisti, ki niste pripravljeni pomagati, če nekdo nekaj prosi, se vsaj zadržite brezveznih komentarjev. Lepo nedeljo vam želim, pe3ca Sporočilo je spremenil(a) pe3ca dne 17.okt 2009 21:22

17. okt 2009 21:51

pe3ca je napisal/a:

Bemtiš ljudje!!! Komu boš pa pomagal, če svojemu otroku ne!? Če na svojega otroka lepo vplivaš in mu pomagaš, lahko pričakuješ, da bo tudi on tebi enkrat pomagal oz. bo to prenašal na svoje potomce. In to, da mame sodelujejo pri izobraževanju otrok, je vsaj zame, zelo pohvalno. Naj otroci živijo lepo otroštvo, brezskrbno življenje itak prehitro mine... In tisti, ki niste pripravljeni pomagati, če nekdo nekaj prosi, se vsaj zadržite brezveznih komentarjev. Lepo nedeljo vam želim, pe3ca Sporočilo je spremenil(a) pe3ca dne 17.okt 2009 21:22

Razlika je v pomagati otroku in delati namesto njega. Vsekakor smo vsi za pomoč, a jaz namesto svojih nisem nikdar ničesar delala. Sem pa vedno bila zraven, ko je bilo treba nadgraditi tisto, kar sta sama zastavila. Tako vsaj jaz pojmujem pomoč. In sama sem mami1 tudi razumela tako nekako: deklica ve, kaj bi, mamica bi pa še pomagala. Kako to narediti, no, tu smo pa povzročili "štalo". Mamamia mamamia

18. okt 2009 6:03

Pomagas pa otroku tudi s tem, da mu pustis, da kaj naredi tudi sam, toleriras njegove napake in se sprijaznis s tem, da ni vedno perfekten, pa ceprav je tvoj. slepakura

18. okt 2009 6:29

slepakura:.

ežoj

18. okt 2009 8:12

Dobro jutro. No, jaz sem in še vedno toleriram otrokove napake, ko poskuša kaj skuhat ali pa ukrojit in sešit, ali pa pomest pred hišo ali pa obesit perilo.... In lahko zaradi mene te postopke ponavlja toliko časa, dokler ne bodo rezultati sprejemljivi.. Napake, ki se pojavijho pri teh opravilih, niso ne vem kako usodne. Naj se otrok uči, dokler ne bo čorba prebavljiva, naj se uči, dokler imamo ostanke blaga, ki jih ni škoda, naj pometa toliko časa, dokler ne bo pometeno in naj obeša perilo toliko časa, dokler ne bo ugotovil, da ga ni potrebno likat, če ga obesiš tako, kot se šika. Ampak v zunanjem svetu je pa igra drugačna. Na žalost. Jaz zagovarjam tisto staro frazo: družba je družba, služba je pa služba.. Zato doma ni laganja in zahrbtnosti in sprenevedanja in goljufanja. Kar se tiče ostalega sveta izza okopov mojega doma...tam pa brez usmiljenja! In bom vztrajala pri tem, da je treba varovati hrbet naših ljubih, pa če imajo prav ali ne v končni fazi.. Saj mu lahko na samem še vedno primažeš eno okol kepe (ježeštana, to se pa ne dela!) in mu razložiš, da se tako pač ne dela.. A če izhajam iz tistega "homo homini lupus", ne dovolim, da so moji otroci ranjenio volkovi, ki jih preostanek krdela pohrusta.. Ja, Ežoj, tisti testi s šablonami in z odgovori A, B, C... so škodljivi sto na uro! Sem ugotovila, da mularija niti ne zna artikulirat odgovorov, nima besednega zaklada (sem spraševala, kaj je pisalo pod A, kaj pod B itd., pa sem kaj hitro postala vaška posebnica, ki se nekaj gre..) In ker šola po mojem mnenju ne izpolnjuje svojega poslanstva amoak zgolj izpolnjuje svoje "programe", za katere dobiva denar (in se zaradi tega vedno znova in znova poslužuje nekih inovativnih modelov, pri katerih "projektanti" služijo denar), se počutim dolžno. da svoje otroke usposobim za svet, v katerem uspevajo široke duše. P.s.: Gea College poznam iz prve roke. Boli jih za izobraževanje, nepremičninski trg dela svoje.. In ni res, da tam študirajo zgolj bogati, tudi to ti povem iz prve roke. In še nekaj: hčeri od moje nimavezevkateremkolenu sestrične so celo plačali šolanje. So pa tej punci ob strani stali mati & Co. Dodajam spremembo, ker se tale "mati & Co" tko korupcijsklo sliši. Daleč od tega! Mati so rekli zgolj: "Normalno se obleč in zgin na tist intervju in ne pametuj! Pokaži kdo in kaj si!" Mene ne bo noben prepriču, da je treba glih vse plačat (pa sem lahko v očeh nekoga totalna "loco"!), vem pa nekaj : brez pomoči mojih staršev, prijateljev, ljubimcev, sosedov in širđše družbene skupnosti in nekaj iznajdljivosti, nesramnosti in še marsikaj drugega, bi lahko danes žicala denar ža čikce na Tromostovju. Otroke bom pustila, da se učijo na svojih napakah in nabirajo izkušnje zgolj v dojenčkastem obdobju, ko imam mir pred njimi, ko se ure in ure trudijo postaviti se na zadnje tace..in ko se učijo, kako prinesti žlico, polno juhe ali čokolina, do svojih ust.. V šolskem obdobju pa na žalost veliko vlogo igrajo datumi. Tukaj pa jaz nimam časa za eksperimentiranje. japaja Sporočilo je spremenil(a) japaja dne 18.okt 2009 08:34

18. okt 2009 10:03

Samo to pa je žalostno...Jaz, ko sem šla v šolo nisem znala brati in pisati pa zaradi tega nisem nikoli imela nekih težav. Prav tako moji starši niso niti blizu nekemu high class položaju, a to v šoli (vsaj osnovni) sploh nima vpliva. Celoten point šole je v učenju, ki se kaže tudi v napakah-kdor dela, lahko tudi greši. Strinjam se, da je potrebno otroke podpirati, a to ne pomeni jih varovati za vsako ceno pa če imajo prav ali ne. Kako pa mislite, da bo otrok, ki so mu vse (pardon) v "rit potisnili" funkcioniral na fakulteti, ko ne bo več mamice in očeta, ki bi ga lahko varovala pred hudobnim, krutim svetom? Ali pa preprosto v sakdanjem življenju, ko ne bo spoštoval nobenih pravil, saj mu bo mama pomagala in mu nato na samem pritisnila "eno okrog kepe"? Res je, v šoli do neke mere vladajo datumi, kot tudi v službah in odraslem svetu. Šola naj bi obstajala, da ti da neko razgledanost, ti omogoči razvoj in te na nek način pripravi na resničen svet. Vsi so delali napake, naši referati nikoli niso bili popolni, a bili so naše delo. S časom si se ravno preko njih naučil zbiranja informacij in predstavljanja lastih vidikov, oblikovanja snovi na način, ki ni bil zgolj drdranje podatkov. Verjamem, da vsi želite svojim otrokom najboljše, a verjemite, da učitelji ne pričakujejo čudežev, le izdelke primerne otrokovi starosti. S svojim trudom, da bi bili vsi šolski izdelki sami presežki pa podzavestno tudi lastnim otrokom sporočate, da njihov trud ni dovolj; verjemite, da to ni prijeten občutek. Ne nasedajte čenčam, da lahko samo preko vez in hinavščine prideš kam v življenju. Najbrž je taka pot res lažja, a vprašajte se v kakšne odrasle si želite, da bi zrasli vaši otroci? Tudi s lastnim delom se da doseči vse kar si človek zamisli. nina _