Predporočna pogodba

Nekako vedno bliže prihaja nekdo, ki ga voham kot žigola (pa ne k meni, da ne bo pomote)..

Do predporočnih pogodb sem imela mnenje v stilu "komur paše, naj izvoli", vendar pa sedaj, ko je dotična situacija v moji bližini, nagibam k temu, da se to uredi, preden pride do usodnih "da"-jev..

V enem kotičku srca me sicer stiska, ker se mi zdi, da se na tak način vrstni red vrednot spremeni v škodo ljubezni..ne vem, zato sprašujem, kakšno mnenje imate vi o tem?

japaja

9. okt 2009 11:11

Kaj pa vem. Jaz osebno je ne bi delala. Ker se ve, da če nekaj skupaj ustvariš, moraš potem v slučaju ločitve tudi deliti. Tako jaz mislim. Ampak, če sta oba za to predporočno pogodbo, se naj naredi, če pa eden od partnerjev ni za, pa se lahko že tu začne krhati odnos, ko se vprašaš zakaj pa želi naredit to pogodbo...ampak poznamo mlada dekleta, ki se poročijo s starejšimi gospodi samo zaradi materialnih dobrin. Fuj, fuj,fuj, si sploh ne predstavljam, da bi morala spati v isti postelji z nekom, ki ga ne ljubim. Pozdravček pe3ca

9. okt 2009 11:25

Meni osebno pa se predporočna pogodba ne zdi slaba zamisel.Danes je toliko materialističnoh nagibov, da se s tem lahko zavaruješ. Saj če se dva res ljubita, predporočna pogodba tega ne izniči. linolina

9. okt 2009 11:31

Sicer se bo -upam- oglasila Frina in povedala točno, se mi pa zdi takole: Premoženje, pridobljeno pred zakonsko (ali izvenzakonsko, ker so psedaj že precej izenačene) zvezo NI predmet delitve v primeru razpada le-te. Premoženje, pridobljeno v času trajanja zveze pa SE DELI in takoimenovane predporočne pogodbe, poznane predvsem onkraj luže, nimajo na sodišču v primeru razveze nobene teže. Če se ne motim, so celo v nasprotju z našimi zakoni. Če se motim, naj mi Frina oprosti in me popravi. Issi

9. okt 2009 13:30

Jaz živim s fantom že 9 let.Preden sva se spoznala sem imela svoje kupljeno stanovanje in kasneje, ko sva bila skupaj sem šla v nakup manjše hiše, on ni nič dodajal,ker ni imel možnosti.Tudi pohištvo sem sama kupovala.Z današnjo temo sem sama začela razmišljati,ali lahko nastane problem,če greva narazen.Mogoče je res neprijetno začeti s to temo-predporočna pogodba, je pa olajšava,če kar koli pride v zakonu.Vemo, da je teh ločitev na žalost vedno več. dididala

9. okt 2009 13:53

Kot je napisala Issi. Kar je v zakon prinešeno, ni predmet delitve ob razvezi. Ne vem pa kako to gre, če nisi poročen. Mislim, da moraš s partnerjem živeti določeno število let v skupnem gospodinjstvu ( na skupnem naslovu), da se šteje, da je bilo pridobljeno v zakonu. vida70

9. okt 2009 13:54

Verjetno me bo ežoj  spet napisal, da kapitalistično mislim , ampak tukaj je moje mnenje. Predporočna pogodba ima smisel, ko je eden od "zaljubljencev", ki se mislita poročit, premožen, drugi pa ne. Ali pa, ko eden prihaja iz res premožne družine in je jasno, da bo podedoval lepo premoženje. Sama bi v taki situaciji zahtevala podobno in tudi ne bi imela težav podpisat, če bi poročala kakšnega, ki bi imel veliko pod palcem.  Tisti, z manj premoženja, ki nima slabih namenov, ne bo imel nobenih težav podpisat dokument. Tudi tisto, kar se pridobi v času zakona, ni nujno, da se "mora" deliti na 2 dela. Ker, lep dohodek lahko in po navadi tudi pride, iz že obstoječega kapitala.

Po pravici povedano, ko takole pomislim, če bi se morala še enkrat poročit, bi najela kakšnega upokojenega  CIA-jevca, da bi kandidata prečekiral. Luzer sicer ne bi bil, ker so mi taki tipi totalno neseksi.

Imamo pa na novo ločenega prijatelja, ki mu gre res dobro in mu je ena bjonda na prvem (in tudi zadnjem) zmenku ena rekla, da je kar dober catch!

Pa za eno drugo vem, ki je zaradi ljubega miru prepisala pol večjega, podedovanega stanovanja, na dolgoletnega prijatelja in očeta svojih 2 otrok. Miru s tem seveda ni dobila, jaz pa se sprašujem, kje je imela glavo.

Japaja, kdorkoli je ta oseba, za katero te skrbi, ji po vsej verjetnosti niti sugerirati ne moreš ničesar. Po glavi mi rojijo namreč primeri, ki sem jih osebno poznala in za katere smo že vnaprej vedeli, da so sfaljeni primerki. In se je tako tudi izkazalo.

Vanja

9. okt 2009 14:20

Meni osebno se zdi v redu in ne bi imela problema podpisati kaj takšnega. Ko sem se jaz ločila, sva lepo delila, na pol se sicer ni dalo. Sva pa uredila skupno skrbništvo nad otrokom, tako da ima mala stike z obema in v enaki meri. Preživnino. Vsak svojo nepremičnino, jaz stanovanje, on hišo. Ja, ni pravično, samo če sem pretehtavala, kaj bi bilo najbolje, je bila sigurno ta opcija. Pa da sva ohranila korektne odnose. Vzpostavila odnos z bivšim in zdajšnjim tipom. (sva bila z ex včeraj na pikniku, ki so ga pripravili otroci v vrtcu, skupaj z najino hčerko, funkcionirala kot partnerja. Sedela oba pri njej na delavnicah, lepila, se pogovarjala. Tamala je bila vesela kot marela, : ) Potem me je še do avta peljal, lepo gentlemansko. Pri nas štima BP, bi se reklo. (In o hčerki govorimo, da je "naš otrok", dejansko jo vzgajamo 3 odrasli, jaz, moj ex in moj zdajšnji. Pa še ena babi.) Evo, tko da se ne da vse v predporočni pogodbi definirati. Ko se ločitev zgodi je mnogo, mnogo več zadev za urediti, kot pa delitev premoženja... Vsaj meni se zdijo socialni odnosi, ki tudi PO ločitvi funkcionirajo ogromno. Če ne drugega, pa za otroka. lidka [sonce]

9. okt 2009 14:54

To je itak možnosti, ki jo opredeljuje nov družinski zakonik - o slednjem se bo začela javna razprava. Po mojem mnenju je dogovor partnerjev o tem, kako bosta živela in kaj bosta naredila v primeru, če ugotovita, da nista za skupaj, stvar nujne zrelosti. Žal pa se ljudje v fazi ljubezni in priprave na poroko ne želijo ukvarjati z "what if" in "worst case" scenariji. In potem so drame, poniževanja, izsiljevanja, tožbe, nagajanja ipd, ko se v resničnosti vidi, da dva nista za skupaj, ampak da tudi narazen ne znata na dostojen način. Sama sem mnenja, da če človek ni sposoben z ljubljeno osebo prediskutirati tudi slabših scenarijev (kamor spada tudi določitev skrbnikov za otroke, v primeru smrti staršev), potem evidentno ni za funkcioniranje v paru. Je bolj za Alico v čudežni deželi. Predporočne pogodbe sklepajo ljudje, ki so racionalni. Eni že imajo nekaj materialnega, drugi imajo morda talent, da svoje premoženje povečajo. Glede vrednostne orientacije v smislu, kdo koga lovi in kdo se poroča zaradi denarja....halo, a je to kaj zelo novega? Stoletja so poročali ljudi med sabo zaradi gospodarskih interesov. Da so šli "grunti skupaj", da so se države nehale napadati (tako je Marija Terezija poročala svoje hčerke v države, ki bi potencialno napadle monarhijo).... Skratka, nič zelo novega. Kar je relativno novo (kakšno stoletje, nič več), je ideja, da se ljudje poročajo zgolj zaradi ljubezni in da potem to ljubezen negujejo skozi celo skupno življenje. Vendelina jr.

9. okt 2009 14:58

Instituta predporočne pogodbe naše pravo za zdaj ne pozna, bo pa (menda) drugače s sprejemom novega Družinskega zakonika. Delitev premoženja med zakoncema je trenutno "vezana" na zakonsko ureditev: kar pridobita v času trajanja zakonske zveze (oziroma zunajzakonske skupnosti) je njuno skupno premoženje. Klasična predporočna pogodba, s katero se kateri od zakoncev vnaprej odpove delu tega skupnega premoženja pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, torej ne pride v poštev. Lahko pa bodoča zakonca skleneta drugačno pogodbo, s katero ugotovita premožensjko stanje posameznega partnerja pred sklenitvijo zakonske zveze (ker s tem premoženjem pa zakonec samostojno razpolaga, je njegova last). Takšna pogodba bi morebitno delitev premoženja olajšala na način, da bi bilo jasno, kaj/koliko je kdo prinesel v zakon. Vida70, zznajzakonska skupnost je po zakonu izenačena s zakonsko zvezo, morajo pa biti za to izpolnjeni mislim da trije pogoji, nabolj bistven je notornost skupnosti. Košuta

9. okt 2009 15:03

Vendelina jr. je napisal/a:

Sama sem mnenja, da če človek ni sposoben z ljubljeno osebo prediskutirati tudi slabših scenarijev (kamor spada tudi določitev skrbnikov za otroke, v primeru smrti staršev), potem evidentno ni za funkcioniranje v paru. Je bolj za Alico v čudežni deželi.Vendelina jr.

 

Vanja