Babice

3. okt 2009 9:53

Mi imamo pa to srečo, da imamo 2 babici in eno zelo vitalno prababico, ki z veseljem pazijo na vnučke. Ker so 3, se delo precej porazdeli, ko ena ne more, druga vskoči... Smo prej vprašali, če bodo še zmogle, pa so bile čisto navdušene. Pazijo mlajšega, starejši je v vrtcu, tudi mlajši gre, ko bo star 3 leta. Se mi zdi, da je to tista prava starost za socializacijo. Vedno poskrbimo za plenice, robčke in kar še pride zraven, tisti, ki je malo slabše situirana, damo še nekaj denarja, ne glede na število dni, ko pazi malega. Ostalim se pa poskušamo oddolžiti s kako masažo, kosilom... Kar pač nanese. In ko one rabijo našo pomoč, je samoumevno, da smo tu. Če bo treba pomagati finančno, bomo pa tudi. Definitivno pa ne sme biti varstvo vnukov obveza za celo otroštvo, to ni dolžnost starih staršev. Za njihovo dobro voljo smo jim zelo hvaležni, vnučka pa tudi, saj toliko pozornosti otrok v jaslicah ne more dobiti, kot je ima pri babici in dedku...

čoko

5. okt 2009 10:21

Pri nas je pa tako, da stanujemo v isti hiši. Tašča in tast sta šla lani v pokoj in sta prav z veseljem prevzela varstvo za malega, že zato, da sta malo odmislila službo. Sta vitalna, stara niti 60 let in prav tako ne zahtevata oz. nočeta niti slišati o kakem plačilu. Večkrat rečeta tudi, kaj bi sploh počela, če njega ne bi imela, tako, da mislim, da jima ni težko. Mali je zelo rad pri njima. Odločili smo se pa, da ga pri treh letih damo v vrtec. Do takrat pa naj uživa doma. Plenice ima tako ali tako štuk višje, hladilnik je tudi na voljo.Pa naj omenim, da bi kakorkoli tudi drugače težko šlo, ker se v službo oba voziva eno uro, nazaj pa še kaj dlje in sva odsotna od 5.20 zjutraj do 16.45. ealy

6. okt 2009 10:33

Tudi naše otroke je čuvala moževa mama in sva ji zelo hvaležna, ker živimo v isti hiši, je imela vse pri roki, ko pa je čuvala vnuke od hčera, so ji te prinesle plenice, kakšen jogurt, kosilo jim je skuhala sama. Še sedaj, ko hodijo v šolo, gredo k njej na kosilo, potem pa hitro gor domov, pa pravi, da kar pogreša tiste čase, ko so bili pri njej. Res, še enkrat hvala ji. Mislim, da smo ji še premalo hvaležni, saj je res pridna ženska, pa tudi tast seveda, ki je vse to potrpežljivo prenašal. Mi svojim otrokom ne bomo mogli tega nudit, saj bomo delali do zadnjega diha. Upam, da se bo kaj spremenilo v naš prid. Malčica

7. okt 2009 10:09

Mene je čuvala ena gospa, ki je obenem čuvala še pol vasi, ni bilo lepšega obdobja kot takrat. Drugače pa ponujam babica servis z mojim doplačilom - da bo moja mama končno nehala meni težiti, kje so se zgubili njeni neobstoječi vnuki. Loni Makaroni