14. dec 2010 23:17
Pri nas doma je prav zabavno, ko kaj pripovedujem kakšnemu obiskovalcu in sem prav zavzeta pri zgodbi sami, potem pa slišim "i" in kar avtomatično ponovim i. Me mož zelo pogosto popravlja pri dvojini. Namreč, zdi se mi, da kadar govorimo neformalno, v slengu, v dialektu, da takrat dvojina odpade. Pri večini. Ne trdim, da je prav tako, je pa praksa. Kljub temu, da smo Slovenci tako ponosni na dvojino, pa se meni zdi včasih kot da se malo pačim, če za vsako ceno govorim dvojino. Me je sram, da je tako, ampak tako je. Če pa bi javno nastopala, pa ni opravičila. Je to dvojna morala, ali kaj?
Primer. Pridem domov, se opravičim, ker sem pozna, čeprav sem sveto obljubila, da bom takrat in takrat doma. Hitim razlagati, da sem srečala Majo in seveda sva šle na kavo, ker se tako dolgo nisva videle. Vmes dvakrat pokasiram i.
Ne zagovarjam Luke, ampak priznam, da tega sploh nisem opazila, ker prav uživam v njuni kuhi in kar se takrat dogaja.
Sicer pa, uporabljajmo dvojino, berimo knjige in kuhajmo z ljubeznijo.
naor