Ljubezen gre skozi želodec

7. okt 2009 10:14

Ja, drage moje kuharice (in kuharji) predlagam, da se javite na TV in vi pripravite kulinarično oddajo, ki bo seveda v vseh pogledih boljša kot Ljubezen skozi želodec ker: - si nikoli ne popravljate las med kuhanjem - ker med kuhanjem pred kamerami ves čas lahko sproščeno klepetate - ker ste vi in vaša kuhinja skladu z HACCAP ............................ KER SKRATKA OBVLADATE, NOVAKA PA NE!!!!! Pa brez zamere in lep pozdrav! sonci

7. okt 2009 10:25

Strinjam se popolnoma s tabo Sonci, vendar najlažje je opravljati druge in tako sebe ščititi.

Dejstvo pa je, če si plačan zato, trudi se, da bo izpadlo kolikor toliko za pogledati, drugače pa ponovim, sploh ne gledam takih oddaj in ne morem komentirati ali mi je všeč ali pa ne.

Jah, tudi opravljanje ni lepa lastnost.   

Anamarija

7. okt 2009 10:58

Ne bi imela bistvenih pripomb, če oddaja ne bi bila deklarirana kot kuharska... Bi rekla okej, če bi bil to še en realiti šov "Big Novak" recimo.. Drgač pa, Sonci, sem že enkrat prej povedala, da Združeni talenti Kulinarike spravijo skupaj oddajo za vikat! Jaz sama sigurno ne, se tko hitr po kuhinji obračam, da ne trpim nobenga zraven (zaradi njihove varnosti seveda). Las si ne popravljam, me je mama naučila (smo imeli zelo zelo pedantnega očeta, hvalabogu!), da moram pred kuho prečekirat tudi, če kje na komolcu ali pa na ovratniku kakšen las v zasedi čaka, da potem zajadra tja, kamor ni treba. Zatorej si lase spnem (odvisno od letnega časa, ker sem pa tja lasje bolj izpadajo kot drugekrati). Če že komu kažem, kako se majoneza dela, bi s kamero vsaj na prste stopila, da bi v kastrolo vidla. Definitivno bi pa izrezala kader z ameriškim jodlanjem sredi trga s tistim klobukom na glavi. Sem obljubila, da ne bom šimfala, sam kaj čem, preko svojga karakterja ne morem (glej šalo o škorpijonu, ki ga je žaba nesla na drugi breg reke..) Pa prmejdun, bolj ko razmišljam... japaja

7. okt 2009 10:59

Kaj, a še šimfat ne smemo, a to pride pol, kot verbalni delikt ali kaj.

Jaz tudi jajce ne znam znesti, pa vseen pogruntam če je pokvarjeno.

ežoj

7. okt 2009 11:00

kafetarca je napisal/a:

preživeti čas zunaj, v naravi, na svežem zraku ali raje skuhati Ampak, ko gledam Novakova, preprosto zasrbijo prsti , bravo!kafetarca

Kafetarca, privošči si oboje!

Če se bosta vsakdanjega kosila lotila skupaj s partnerjem -in otroki, če so tega že sposobni- (tule sta Novakova dober vzor, kako si razdeliti delo) oz. bo za vsaj nekaj predpriprave za kuhanje poskrbel tisti, ki prvi pride iz službe, oziroma, če si kolikor toliko organizirana oseba in si boš morda že prejšnji dan zamislila, kaj bo za kosilo (dober pripomoček so seveda tudi tedenski jedilniki, v skladu s katerimi lahko potem načrtuješ tedenski nakup živil, da ti še vsak dan ta dejavnost ne krade dragocenega časa), ali - če boš morda že prejšnji dan pripravila del jedi za naslednji dan, bo vsej družini ostalo dovolj časa za

- skupno pripravo hrane

- v dobrem vzdušju pojedeno kosilo

- pa še za sprehod po naravi

PS: Sploh, če imaš pomivalni stroj in če tudi hitro pospravljanje kuhinje po obedu organizirate kot skupno dejavnost, boš praktično že 15 minut po končanem kosilu lahko nataknila športno obutev in smuknila skozi vrata uživat v naravo.

Mojca

7. okt 2009 11:04

Sem končno pogledala vse tri oddaje in sem prav presenečena nad vsemi kritikami tukaj... V prvi oddaji mi je njun stil še malo čuden, v tretji sta mi že zelo simpatična. Zakaj bi ju primerjali z drugimi kuharji, če imata svoj stil... Všeč so mi recepti, ker so enostavni in res narejeni na tak način, da točne količine sploh niso pomembne. Zelo sem vesela, da ima tudi pri nas kdo toliko poguma, da se loti snemanja takih oddaj, ker očitno smo zelo zahtevno občinstvo. Glede unega - zakaj nista rakcev olupila... Z mamo se večkrat nostalgično spomniva časov 25 let nazaj, ko se je v naših ribarnicah še dalo kupiti sveže, majhne, sladke jadranske škampe, po dostopnih cenah tudi za ljudi z nižjimi prihodki. Pripravila jih je na buzaro in potem smo vsi skupaj sedeli za mizo, jih luščili, da so nas boleli prsti in namakali kruh v božansko omako. Tega ne bom nikoli pozabila. O okusu neolupljenih ali olupljenih rakcev pa sploh ne bom izgubljala besed. Všeč mi je tudi vključevanje otrok v kuhanje in pripravo tako raznolike prehrane. Kar se bojo otroci naučili, to bojo znali in tudi ko bojo bolj veliki, bojo bolj odprti do pripravljanja in poskušanja novih okusov. Hiter tempo mi je všeč, ker ob oddaji itak ne bom nikoli kuhala, bi mi bilo pa dolgočasno gledati dva kuharja, ki v zadregi razmišljata, kaj naj še povesta ta čas, da se omaka končno že zgosti. Ne verjamem, da bom kdaj skuhala točno tako kosilo, kot ga predlagata, bom pa gotovo kdaj uporabila kakšno idejo tudi v moji kuhinji. Saj v tem je bistvo, a ni? matilda

7. okt 2009 11:15

Hvala, Matilda. Za bistvo. Sem imela ves čas občutek, da je bistvo oddaje drugje .... japaja

7. okt 2009 11:20

pa saj so Novakovi (malo zakamuflirano) svoje stališče o sebi tudi pri tej temi povedali, ne tako da je zdaj jasno, kako razmišljajo (o sebi) ... bistvo je očem skrito, razumu pa ne piet

7. okt 2009 11:27

Dragi Jože (ežoj!), šimfamo lahko, ampak to ni isto kot "spljuvati od a do ž". Lep pozdrav sonci

7. okt 2009 11:30

MamaF, ti imaš pa kar precej "če"-jev v svojem sestavku (no, eni, ve se keri..haha! imajo pa predpostavke o sodobnih plemenskih trendih in običajih..) Torej: ČE PREDPOSTAVLJAM, Kafetarca, da ne živiš v zgoraj omenjenih okoliščinah (partner, dovolj veliki otroci, vsi ob isti uri za mizo, pomivalni stroj itd...), popokaj vse skup, ene par sendvičev v rukzak in eno flašo soka, pol pa gas!! Kamor ti srce poželi. Ko pa zunaj dežuje, je mraz in tema, takrat pa kuhamo malo več (in po potrebi kaj zamrznemo, ČE imamo skrinjo - ali omaro - ) Sej je simpl. Preverjeno. japaja