Ljubezen gre skozi želodec

4. okt 2009 23:22

Meni je bila VAlentina tako lepa na poročni sliki, da sem jo izrezala iz časopisa in shranila. Zato ne morem biti pri ocenjevanju nepristranska, tipson pa je za moje pojme preveč kosmat.

Kako kuhata, pa mi je všeč. Kot marskije, samo si ne upajo priznati.

PS Samohvala nima nobene zveze s samozavestjo. Eno je greh, drugo pa odlika. Eni pa tega pač ne poštekajo.

 

 

F r i n a

5. okt 2009 7:14

Če parafraziram Aldous Huxley-a: Krasni novi ( kapitalistični ) svet . Greh postane odlika. O grešnicah pa ne bi ( vsaj tokrat ne ).

Novo oddajo si bom pa ogledal.

ežoj

5. okt 2009 7:29

Ups, bila je polna luna in vidim, da se je v noči brez spanja na moje pisanje zaletaval stalni dvojec. Vendelina jr.

5. okt 2009 7:36

No, takšno pa te imam rad, z vsemi hudički vred!

ežoj

6. okt 2009 8:42

Meni sta pa kr všeč. Je pa res, da nit približno ne opazim raznih prilov in stresanja las ipd. Če je oddaja zabavna in če iz oddaje tudi sam potegnem kako idejo za kuhanje je to, to. sonic

6. okt 2009 10:13

Meni sta tud luštna Priznam, , nisem mojster loncev & kuhalnic. In prevečktrat se sprašujem o smislu: preživeti čas zunaj, v naravi, na svežem zraku ali raje skuhati Ampak, ko gledam Novakova, preprosto zasrbijo prsti , bravo! kafetarca

6. okt 2009 10:52

kafetarca je napisal/a:

Priznam, , nisem mojster loncev & kuhalnic. In prevečktrat se sprašujem o smislu: preživeti čas zunaj, v naravi, na svežem zraku ali raje skuhati kafetarca

Mislim, kolegica, da je tole čisto umetna dilema. Oboje se dela. Današnji plemenski rituali predpostavljajo tako skupno potepanje kot tudi skupno pripravo hrane, pa tudi skupna pospravljanja (juniorjem čisto nič ne škoduje, da od malih nog sodelujejo tudi pri tem), pa skupna nabavljanja "fasunge" (ob predpostavki, da nakup fasunge NI zamenjava za plemenski izlet). Družina se namreč konstituira na teh početjih, ker se človek ob dnevni logistiki nekako največ pogovarja. In tako izveš, kaj se dogaja v vrtcu, izveš kaj muči partnerja (če ga) in ni treba nič vrtati v človeka in vse gre bolj na izi. Pa tudi otroci se tako naučijo tega, kaj naj bi bilo "normalno običajno življenje", ne da bi bilo to življenje za umret monotono. In te veščine potem uporabljajo v svojem odraščanju in v svojih mladih odraslih letih in potem celo življenje. Ker človek mora znati čisto vse od navedenega, tu spol in izobrazba ne diskriminirata. Vendelina jr.

7. okt 2009 10:14

Ja, drage moje kuharice (in kuharji) predlagam, da se javite na TV in vi pripravite kulinarično oddajo, ki bo seveda v vseh pogledih boljša kot Ljubezen skozi želodec ker: - si nikoli ne popravljate las med kuhanjem - ker med kuhanjem pred kamerami ves čas lahko sproščeno klepetate - ker ste vi in vaša kuhinja skladu z HACCAP ............................ KER SKRATKA OBVLADATE, NOVAKA PA NE!!!!! Pa brez zamere in lep pozdrav! sonci

7. okt 2009 10:25

Strinjam se popolnoma s tabo Sonci, vendar najlažje je opravljati druge in tako sebe ščititi.

Dejstvo pa je, če si plačan zato, trudi se, da bo izpadlo kolikor toliko za pogledati, drugače pa ponovim, sploh ne gledam takih oddaj in ne morem komentirati ali mi je všeč ali pa ne.

Jah, tudi opravljanje ni lepa lastnost.   

Anamarija

7. okt 2009 10:58

Ne bi imela bistvenih pripomb, če oddaja ne bi bila deklarirana kot kuharska... Bi rekla okej, če bi bil to še en realiti šov "Big Novak" recimo.. Drgač pa, Sonci, sem že enkrat prej povedala, da Združeni talenti Kulinarike spravijo skupaj oddajo za vikat! Jaz sama sigurno ne, se tko hitr po kuhinji obračam, da ne trpim nobenga zraven (zaradi njihove varnosti seveda). Las si ne popravljam, me je mama naučila (smo imeli zelo zelo pedantnega očeta, hvalabogu!), da moram pred kuho prečekirat tudi, če kje na komolcu ali pa na ovratniku kakšen las v zasedi čaka, da potem zajadra tja, kamor ni treba. Zatorej si lase spnem (odvisno od letnega časa, ker sem pa tja lasje bolj izpadajo kot drugekrati). Če že komu kažem, kako se majoneza dela, bi s kamero vsaj na prste stopila, da bi v kastrolo vidla. Definitivno bi pa izrezala kader z ameriškim jodlanjem sredi trga s tistim klobukom na glavi. Sem obljubila, da ne bom šimfala, sam kaj čem, preko svojga karakterja ne morem (glej šalo o škorpijonu, ki ga je žaba nesla na drugi breg reke..) Pa prmejdun, bolj ko razmišljam... japaja