10. nov 2009 17:52
V nedeljo sem si prvič ogledal tole tako opevano in tako kritizirano oddajo o ljubezni in želodcu. Moj vtis povedan z eno besedo je - všečno. Brez vsakega presežnika in brez vsake kritike. Luštno zasnovan koncept oddaje in kar je meni najbolj všeč je, da so akterji v njej sproščeni. To je pri Slovencih pravi čudež (spomnimo se Saša Veronika, sicer odličnega moderatorja-nekoč, a grozno zategnenjega v tisti neposrečeni kuharski oddaji, pa Damjana, kii je sicer v svoji preproščini do neke mere simpatičen a nikakor gledljiv, pa neke serije na TV3 ,mislim da se ji reče kdo je kuhar, kjer vse poteka prisiljeno in režijsko tako togo, da se ne da gledat. ) No pri gledanju te oddaje pa me je presenitilo dejstvo, da sem jo sploh pogledal do konca, da sem se parkrat nasmehnil (ne glasno zarežal ali bruhnil v smeh, zgolj nasmehnil) in da mi je bilo takrat fajn pri srcu. Sej naučil se nisem nič novega, sem pa odkrito povedano postal lačen in to pri demonstraciji sicer skromnih jedi a tako okusno pripravljenih, da so se mi pocedile sline in da so mi v misli prošli spomini od nekje daleč nazaj, ko sem se potepal po tistih krajih okrog Kobarida sicer s povsem drugimi nameni. Lepšimi in bolj elementarnimi. Vem, kako težko je narediti dobro telvizijsko oddajo,sploh kuharsko, imam kar neka izkušenj pri tem in zato gre moja pohvala ustvarjalcem ,posebna pa Novaku in Smejevi, luštna sta tudi pogrkovanje gospe, se s po nekaj minutah gledanja ne opazi oziroma sploh ne moti. Tako kot šešljanje pri Mariah Carey. Bom gledal vsakič, ko bom nedeljsko popoldne preživljal doma. LP hedonist
Karnak, to je bila ena izmed prvih misli, ki se mi je porodila - le koliko ti to potem zaračunajo
)..
Priznam, da ne zapopadem pointa te kuharije
