Pinjenec

26. nov 2007 17:40

Tudi pri najboljšem sosedu sem ga že videla, verjetno ga ima kar vsak večji trgovec. Nekateri ga pijejo namesto mleka, ker je reven z maščobami.

26. nov 2007 18:44

27. nov 2007 10:32

13. maj 2010 12:05

13. maj 2010 14:49

palačinka, nekje v odzivih na ta recept:

http://www.kulinarika.net/recepti/9843/sladice/mafini-s

teta torta navaja, da se pinjenec lahko nadomesti z jogurtom.

7. avg 2012 20:47

jaz sem našla recept za pinjenec in ga kar sama naredim, saj je res enostavno. potrebujete 225 ml mleka in 5 ml (1 čajna žlička) kisa, ki je brezbarven ali isto količino svežega limoninega soka. Ti dve sestavini zmešam skupaj in pustim stati vsaj 10 min. 

7. avg 2012 20:55

nenci7, na ta način se dobi sirotka in ne pinjenec. Pinjenec pa lahko narediš tako, da smetano stepaš tako dolgo, da se naredi maslo - tekočina, ki ostane, je pa res pinjenec,

lp

7. avg 2012 20:59

Nekoč sem o razmerju buttermilk:pinjenec že pisal, pa se bom za potrebe te teme nekoliko parafraziral.

Kar se tiče pomena besede "buttermilk", vlada rahla zmeda v angleščini.

Namreč, v anglosaškem svetu se je pinilo venomer le kislo smetano in nikoli sladke, zato je bil pinjenec (to namreč pomeni 'buttermilk') vedno kisel. Ker pa je tak pinjenec po okusu, konsistenci, kislosti in uporabnosti zelo podoben tekočemu kislemu mleku, se danes 'buttermilk' v (vsaj ameriški) angleščini reče kar kislemu mleku . Tudi kislemu pinjencu, seveda, a je slednjega v primerjavi s kislim mlekom danes zanemarljivo malo na policah in v prehranski kulturi.

Torej, résumé: če dandanašnji na internetu v angleščini preberete 'buttermilk', potem gre v 99,9 % primerov za naše (tekoče) kislo mleko, in ni treba iskati nikakršnih "zamenjav" ali pa mešati mleka z limono ali kisom. Ni pa prepovedano

8. avg 2012 8:03

Če smem pikolovsko pripomniti, sicer wikipedija ni ravno biblija vseh biblij, ampak:

At least until the 1920s, there was a clear distinction between sour milk and buttermilk,[9] where buttermilk was the thin liquid leftover from making butter.[10] Today, in North America, either cultured buttermilk, also commonly known as buttermilk but not the same product as the aforementioned buttermilk, or milk soured by the addition of lemon juice or vinegar is often used when sour milk is needed in a recipe. However, home made (live) yoghurt is a better replacement.

Originally, buttermilk was the liquid left over from churning butter from cultured or fermented cream. Traditionally, before cream could be skimmed from whole milk, the milk was left to sit for a period of time to allow the cream and milk to separate. During this time, naturally occurring lactic acid-producing bacteria in the milk fermented it. This facilitates the butter churning process, since fat from cream with a lower pH coalesces more readily than that of fresh cream. The acidic environment also helps prevent potentially harmful microorganisms from growing, increasing shelf-life.[3] However, in establishments that used cream separators, the cream was hardly acidic at all.

Torej je trditev, da je šlo "venomer" za isto zadevo, ne drži popolnoma.

PS Se pardoniram, poklicna deformacija pač... Literaturo in vire grem navadno preveriti, če jih ni navedenih, jih pa poiščem... Ti imajo korenine v raznoraznih patentih.

Pinjenca praktično ne uporabljam več, odkar sem odkrila kisavo, nabavljam jo pa na ljubljanski tržnici (stojnica iz Čadrga).

8. avg 2012 8:54

Loni, saj jaz sem samo napisal, da se je v anglosaškem svetu "pinilo venomer le kislo smetano in nikoli sladke", to pa tvoj navedek potrjuje, saj piše: "Originally, buttermilk was the liquid left over from churning butter from cultured or fermented cream. Traditionally, before cream could be skimmed from whole milk, the milk was left to sit for a period of time to allow the cream and milk to separate. During this time, naturally occurring lactic acid-producing bacteria in the milk fermented it."

Ali ciljaš morda na tisti zadnji stavek: "However, in establishments that used cream separators, the cream was hardly acidic at ali."? Posnemalniki mleka so precej nov izum.

Ne trdim, da ni razlike med kislim mlekom in (kislim!) pinjencem, nasprotno: razlika je. Vendar je ta razlika predvsem v izvoru, nastanku, in ne toliko v kulinaričnih lastnostih (če zanemarimo, da je pravi pinjenec, kisel ali svež, nekoliko boljši emulgator - nastal je namreč z razbitjem emulzije mleka in mlečne maščobe).

Anglosaški svet nima tako razvite kulture uživanja kislega mleka ("clabber", "sour milk") kot, denimo, mi; od fermentiranih mlečnih izdelkov sežejo dandanes raje po jogurtu ali kefirju. Ker pa je (razmeroma slabo poznano) kislo mleko "na prvi pogled" tako podobno (kislemu!) pinjencu, se ga je v določenem trenutku prijelo njegovo ime. Manj znano stvar so poimenovali z imenom bolj znane, pač.

Kar se tiče pa prvega prilepljenega odstavka, pa tudi pove točno to, kar sem zapisal jaz. Prosti prevod: "Vsaj do 20. letih prejšnjega stoletja je bila razlika med kislim mlekom ("sour milk") in kislim pinjencem ("buttermilk") jasna in znana. Kadar danes kak recept zahteva kisli pinjenec ("buttermilk"), posežejo v severni Ameriki bodisi po kislem mleku (ki se mu tudi pravi "buttermilk", toda ne gre za isto stvar!) bodisi po mleku z dodatkom limone ali kisa. Boljši nadomestek bi bil domači jogurt."

Moja "privatna deformacija" se s tem, da vire poiščem, šele začne