Majhne radosti

7. jan 2013 6:52

Podoben občutek kot Cila sem tudi jaz doživela. Na mojih, sicer, rednih pohodih sem nekaj dni manjkala. V soboto sem pa srečala par, ki ga srečavam na teh pohodih. Si pokimamo v pozdrav, pa kakšno rečemo o vremenu. Ne vem ne kdo, ne od kod sta. Ustavila sta se, mi podala roko in mi voščila, povedala, da sta me zadnje dni pogrešala...

Res prijetno presenečenje s strani (skoraj) neznancev. Da je komu mar za drugega, da ljudje vidijo kaj dlje od svojega nosu.

Je v eni drugi temi tekla beseda, kaj in kako opžamo okoli sebe. Ni vedno slabo, če se ozreš malo okoli in ti je mar tudi za druge. Da pogledaš izven svojega vrtička. Lahko vidimo veliko lepih stvari, prijetnih ljudi, včasih je pa seveda vmes tudi kakšen plevel.

MamaF, zate pa 

7. jan 2013 11:27

Pirnica, tudi zate! In res je, kar si zapisala - vsak dan bi morali okoli sebe pogledati na način, da znamo videti tudi dobro in lepo, ne pa samo moteče in slabe stvari. Sicer se nam kaj kmalu zgodi, da postanemo sitni, godrnjavi in sploh ne zmoremo več biti prijetni neznanci, ki nekomu z drobno pozornostjo polepšajo dan

7. jan 2013 12:15

Ja, tudi jaz opažam, da se sprehajalci, ki se sicer vsakodnevno srečujemo in se z nekaterimi "poznamo" samo s teh poti, hitr pogrešamo, če kateri odmanjka.

Sem pa včeraj na poti, po kateri se sprehajam, srečala razredničarko iz tretjega razreda osnovne šole - kje je že to - in sem jo pozdravila z besedami: dober dan gospa G... in je bila ženska čist presenečena in me je kar nekaj časa gledala, pa ni vedela kam naj me "vtakne", pa čeprav smo dolgo vrsto let živeli v sosednjem bloku, sedaj pa že doolgoo let živimo kar nekaj km narazen. V glavnem, jaz sem bila vesela, ko sem videla, kako sem jo razveselila in se ji je fajn zdelo, da sem se je spomnila.

7. jan 2013 13:12

Jaz pa sem na silvesterski dan srečala meni predrago bivšo sodelavko, ki je nisem videla 7 let. Bila je tako spremenjena na bolje, da nisem vedela a vidim prav ali ne. Ko me je uzla me je tako močno objela, bilo je tako ganljivo, da sva obe zajokali. Toliko sva si imeli za povedat, da sva po eni uri na mrazu premraženi ugotovili, da bi šle lahko na čaj. Ta trenutek mi je tako polepšal silvester. Upam, da jo še kdaj srečam.

8. jan 2013 12:15

že od božično novoletnih praznikov razmišljam, me spremlja neka radost, ki sem jo sama doživela, od meni neznane osebe, ampak od takrat vsak dan o tej o tej neznani osebi razmišljam......prisotna je v mojem življenju, že zjutraj moja misel odplava k njej, njenim domačim, njenim radostim in strahovom, ne dojamem še, da v teh stresnih časih, še vedno živimo med dobrimi ljudmi, da tam, kjer je volja, lahko doživimo še toliko dobrega.......... in to me navdaja z upanjem, da v tem svetu ni vse samo slabo, temno........, da je vsako jutro spočeto s svetlobo, le ozreti se moramo vanjo.......

Naj bo dan, s soncem obsijan, z lepimi mislimi naravnan in s pozitivno energijo obdan