Danes je obletnica začetka druge svetovne vojne.
Nemci so najprej "kreirali" obmejne incidente in potem kot "odgovor na poljske provokacije" 1. 9. 1939 napadli Poljsko.
Temu je sledilo še dva dni diplomatske komunikacije, 3. 9. 1939 pa sta Nemčiji napovedali vojno še Velika Britanija in Francija.
Na drugem koncu našega planeta je Japonska že itak okupirala kitajski priobalni del in stegovala apetite še na drugo stran Pacifika in je dobri dve leti kasneje (7. 12. 1941) napadla Pearl Harbor. Vojna je postala vojna svetovnih dimenzij.
Ta vojna se je od prve razlikovala (poleg razlik v tehnični opremi in načinu vojskovanja) v tem, da je bila to tudi vojna vrednostnih sistemov. V prvi svetovni vojni so se velike sile teple za interesno prevlado in za kolonialno ozemlje. V drugi svetovni vojni pa se je pojavila ideja večvrednosti in v imenu večvrednosti da se lahko počne vse. Da so pač ene nacije in etnije malo več vredne in zato lahko mirno etnično čistijo, imajo "končne rešitve problemov" in da jim je pač vse dovoljeno. Ta moment je generiral drugo svetovno vojno in v drugi svetovno vojni so zmagale tiste sile, ki so se uprle ideji, da je ena skupina ljudi zgolj zaradi rase in pripadnosti kakšni stranki že po definiciji več vredna.
To zadnje bom ponovila, ker gre za bistvo antifašizma in za temeljno vrednoto našega bivanja tu-in-zdaj: Nihče ni zaradi rase in pripadnosti komerkoli že po definiciji boljši od ostalih. Nobena skupina ni že po definiciji boljša od ostalih (se mora vedno znova dokazati). Če pa se pojavi skupina, ki misli, da je že zaradi tega, ker je, boljša od ostalih in to razglaša na račun podrejana in omalovaževanja ostalih - je treba tako skupino onemogočiti z vsemi orodji državljanjskega ravnanja.
V naših krajih sta si nacizem (nacizem je temeljil na večvrednosti nacije, konkretno arijske nacije)in fašizem (fašizem je temeljil na večvrednosti fašističnega gibanja - ime pa so drugače našli v starorimski ornamentiki iz Cezarjevih časov, gre za starorimske zvitke ali fasciuse...upam, da sem pravilno napisala) razdelila teritorij. Že takoj na začetku vojne, ko se odpor še niti ni začel, so Nemci že pripravili načrt za izselitev Slovencev iz SV Slovenije in Posavja (namig za družinski izlet, peljite se s Plemenom v Brestanico, na grad Rajhenburg in si oglejte, kako so etnično čistili Slovence - to je ena manj znanih strani zgodovine za tiste, ki nimajo sorodnikov iz teh koncev). Na domove izseljenih pa so naselili Nemce iz kočevskih koncev, ker je tisto pripadalo Italijanom.
Nemčija in Italija sta svoj napadalni pohod skoraj dve leti izvajali skoraj brez zaustavljanja. Ko sta zasedli še Jugoslavijo, sta bili še na vrhuncu moči in države so ena za drugo predajale oblast. In v takem vzdušju so se pri nas pogumni ljudje odločili za odpor. Tudi za ceno lastnega življenja in brez kakega "taktičnega kolaboriranja" (in kar je še takih kvazizgodovinarskih terminov), v duhu tiste "ak' pa naklonijo nam smrt bogovoi/manj strašna noč je v črne zemlje dverih/kot pa pod svetlim soncem sužnji..." (btw, z osnovnošolcem preverite, kdo je to napisal).
Jaz sem strahovito ponosna na to, da živim v deželi tako pogumnih prednikov in strahovito ponosna sem, da je taka odločitev pri nas padla ravno v mojem mestu.
Druga svetovna vojna je trajala šest let. Smo v bistvu prejšnji mesec obhajali njen konec. Šest let bestialnosti, šest let bojevanja za svoje golo življenje (ko je vseeno kako, glavno, da ostaneš živ) je v ljudjeh premaknila občutek za to, kaj je prav in kaj ni. V marsikomu je vzbudila zver. V marsikomu je vzbudila slepo sovraštvo in neustavljivo in nikoli potešeno željo po maščevanju. In vse to je pustilo hude rane.
Ene se še niso zacelile. Tudi na našem širšem prostoru - če pogledamo vojne v nekdanji Jugoslaviji, se zdi, kot da so se v etnični konflikti nadaljevali točno tam, kjer so se 1945. leta nehali.
Ampak osnovno sporočilo druge svetovne vojne je nedvoumen: Zmagal je antifašizem (če je kdo pozabil, piše nekaj odstavkov nazaj, kaj je bistvo antifašizma). Tega se ne da relativizirati z ničemer. Na temelju zmage antifašističnih sil je mednarodna skupnost ustanovila OZN. OZN ima nalogo ohranjati svetovni mir (to pomeni, da mora preprečiti, da bi se morebitni spopadi razširili na nivo celotnega planeta). In OZN-u to uspeva. Na nivoju našega kontinenta se je zaradi preprečitve še ene kontinentalne vojne formirala skupnost premoga in jekla, iz česar se je kasneje razvila EU. Antifašizem je vrednota in postulati antifašizma so vgrajeni v našo družbo in naš pravni red (konkretno, moderni postulati o nediskriminaciji imajo svoj izvor v antifašizmu).
Te stvari so se resda postavile že pred mnogimi leti. Ampak je treba vedenje o tem ves čas obnavljati. Če ne obnavljamo, pozabimo. Če pozabimo, ne moremo razložiti naslednji generaciji. In imamo tveganje, da bo naslednja generacija počela neumnosti štirih-petih generacij nazaj. Se mi zdi, da se tega zelo dobro zavedajo v Nemčiji. In se mi zdi, da se v Avstriji delajo tozadevno malo neumne (odštejmo hajmatdinst, tudi dunajski šolar ne zna čisto dobro razložiti, kaj je bil Anschluss 1938(, da o obscenem berluskonizacijskem banaliziranju italijanskih fašističnih taborišč kot "daljših počitniških kampov" ne bi izgubljali besed (včasih sem dvigovala obrvi nad volilnim telesom ZDA, ki je dvakrat volilo Busha juniorja, zdaj pa ne morem razumeti italijanskega volilnega telesa, ki je Berlusconija volilo že trikrat).
Hočem reči, so stvari, ki spadajo v splošno znanje in zavedanje in stalno reflektiranje. Na primer druga svetovna vojna. Izgovor, da kdo nima fakultetne izobrazbe, je tu odveč. Osnovno šolo ima v tej državi vsak kolikor toliko kognitivno sposoben polnoleten človek, ergo berite in razmišljajte.
In še nekaj: naslednji teden je obletnica kapitulacije Italije. In potem je ta mesec še obletnica priključitve Primorske matici. Primorcem že sedaj čestitam.
Za ostale pa iskreno upam, da znate na izust povedati sebi in svojim otrokom, kdaj sta se ta dogodka zgodila.
Antifašistični pozdrav!
Vendelina jr.