25. avg 2009 15:54
Košuta je napisal/a: |
Pozdravljena, o tem, da je to dobra šola, je že Vendelina jr. pravilno povedala, jaz pa pristavljam pravniški piskrček: to je klasična posojilna pogodba (Obligacijski zakonik), za katero se ne zahteva obličnost - to pomeni, da ni potrebno, da je sklenjena v pisni obliki, temveč zadostuje ustni dogovor. Bistveno je naslednje: - ali je med strankama obstajal dogovor o vrnitvi zneska; - ali je med strankama obstajal dogovor o roku vrnitve zneska. Če je dvakrat da, sta bistvena elementa posojilne pogodbe izpolnjena in je zadeva kot taka iztožljiva. Nadaljnji koraki: 1) Dolžnika se ustno pozove k plačilu dolga. Po potrebi večkrat. 2) Če ni haska, se dolžnika v kratkem dopisu pisno pozove k vračilu dolga; 3) Če ni haska, se gre do odvetnika, ki bo sestavil opomin pred tožbo, v katerem bo pozval k takojšnjemu plačilu; 4) Če ni haska, se vloži tožba. Vendar naj druga stran ve, da bo v primeru neuspeha v pravdi plačala vse tvoje pravdne stroške + dolg + zakonite zamudne obresti. Mimogrede, obče prepričanje, da morajo biti pogodbe pisne, je NAPAČNO. Za večino pogodb zadostuje ustni dogovor, ker v civilnem pravu velja, da je pogodba sklenjena v trenutku soglasja volj pogodbenih strank. Samo pomislimo, kolikokrat dnevno sklenemo prodajno pogodbo - za nakupom žetona, časopisa v kiosku, z nakupom bencina... in za to ne sklepamo nobenih pogodb, kajne? In če mi bo kolegica posodila plašček in ji rečem, da ji ga jutri vrnem nepoškodovanega, je to posodbena pogodba.... Da pa ne bo pomote glede posojilnih pogodb. Komitenti z bankami sklepamo kreditne pogodbe, ki so podvrsta posojilne pogodbe in kot take so specializiran bančni posel - jasno je, da se kreditne pogodbe s komitenti sklepajo v pisni obliki, ker morajo vsebovati vrednosti kredite, EOM....., kar pomeni, da jim ustni dogovori preprosto ne bi znesli, pa še kup drugih pravniških drobnarij, o katerih tukaj ne bi. Jah, pravo je neznansko očarljivo. O tem, da kako se koga "stisne v kot" pa v pravu ni govora niti pod razno. No, pa sem se ogrela za današnji delovni dan. Upam, da sem ti kaj pomagala! Košuta |
Nekoč, ko je beseda še nekaj veljala, so si segli v roke in je bil posel sklenjen. Kljub določilom je vendra treba stavri PISATI in dejstvo,da ima večina ljudi, ki sklepa take posle, računalnik,potrjuje, da je to v resnici tudi mogoče.
Košuti na uho: že en teden se uvkvarjam z eno svinjarijo, kjer "zaintersirana stran" skuša doseči ničnost pogodbe, ki je bila sklenjena v skladu z zakonom, v obliki notarskega zapisa. Za sklenitev pogodbe so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Zaintersirani ljudje so celo zahtevali, da se pogodbeniku odvzame opravilna sposobnost ( brez razloga).
Point je v tem, da ima človek samo 442€ dohodka in ne more plačevati odvetnika, trenutno je v domu ostarelih, kjer stane oskrba 1060€. Ista zaintersirana druščina je družno vlomila v njegovo hišo, iz katere odvaža njegovo blago. In mu ne dovoli, da v hišo, ki jo je zgradil in to ni sporno, sploh vstopi.
Kje bo dobil denar za motitveno tožbo, stvari, ki so mu jih pokradli, ne bo nikoli več našel. Policija piše zapisnike, človek pa je obupan, ker ne more domov, ker ne upoštevajo njegove pogodbene volje, ker so mu na CSD zaplenili denar ( žal je res) in ga zadržujejo brez razloga, on pa je sta 76 let in bi rad v miru umrl.
Problem je čas, ki ga človek rabi, da doseže pravico in popolna nezanesljivost kakršnekoli pogodbe.
Žal nismo družba, v kateri bi bila beseda zaveza, ki se bo izpolnila, žal ne pomagajo nobeni zakoniki. Sama mislim, da je problem v sodnikih, ki bi morali veliko pritožb zavrniti, ker niso utemeljene, kar bi po zakonu morali, pa tega ne storijo.
Pravica, ki pride prepozno, pa ni več pravica.
Žal mi je, take zgodbe niso tako redke.
F r i n a
Sporočilo je spremenil(a) frina dne 25. 2009 16:06