16. avg 2009 20:37
No, lepo ladies, vidim, da vas tema kar zanima, čeprav smo še v poletju in upam, da bomo še nekaj časa.
Moda je moj konjiček. Začela sem v zgodnjem otroštvu, ko sem nedvoumno povedala, kaj bom oblekla in česa ne in se tega več-ali-manj ni dalo premakniti, nadaljevalo se je pri štirih letih, ko sem si prisvojila prvi vijoličasti eyeshadow (mama itak ni uporabljala vijolične) in so mi dovolili, da sem doma malo namažem, da o laku na nohtih od vrtca dalje (mirno so me "vrgli na finto", da sem dve uri sedela pri miru, da "se lak posuši"
) ne govorim....O oblekicah je celo žensko pleme imelo ogromno za povedati. Kroji, metraže, volna, pletilke, pfaff od babice, prvi pletilni stroj, ki ga je prinesla babičina sestra, ki je bila tekstilka, žurnali, nakupovanje z mamo, ki me je naučila vseh trikov dobrega nakupovanja in vse te aktivnosti sta moj dedek in moj oče maksimalno podpirala, skratka od malih nog sem dobivala potrditev, da je super, če si človek organizira svoj videz tako, da je z njim zadovoljen.
V odraslem življenju mi je šlo oblačenje kar dobro od rok in potem sem to spretnost uporabila tudi pri kolegicah, če so me prosile za pomoč. V odraslem življenju sem tudi ugotovila, da pač potrebujem eno dozo oblikovanja, likovnosti, skratka lepe umetnosti v najširšem pomenu za neke vrste protiutež tistega, kar drugače počnem in za kar sem šolana. In v tem kontekstu se je moje zanimanje za modo razširilo s področja veščine dobrega nakupovanja. Enkrat sem, ko je beseda dala besedo, napisala en tekstič na temo oblekic na podelitvi Oskarjev in potem so rekle frendice, da je škoda, da nimam kolumne na to temo, ker da so se krohotale ob branju. Sem rekla, da tega ne bi počela profesionalno (v tem se ravno ne vidim), ampak včasih pa paše. Ker žanr modnega novinarsta omogoča, da si malo bolj začinjen.
Anyway, vprašanje o hlačnih krilih je dobra iztočnica za to, da napišem nekaj bazičnih o stiliranju. Ampak najprej o hlačnih krilih. Ta kos oblačila je v osnovi star več kot sto let. Namreč, dame so se naveličale jahati v ženskih sedlih in jim je bilo treba za to ne posebej dostojno držo skreirati eno oblačilo, ki ob koncu 19. stoletja ne bi bilo nespodobno. In so naredili hlače, ki po širini ne bi spominjale na hlače in če je dama lepo stala, je to delovalo kot krilo. In to krilo, ki je bilo potem od koraka naprej razdeljeno v dve cevi, so ženske nosile tudi v novem tehničnem izumu, imenovanem avto. Naslednji push tega oblačila se je zgodil s filmi. Najprej v obliki Marlene Diestrich, ki je oblekla smoking, nadaljevalo pa se je z Greto Garbo, ki je nosila široke hlače in Katharine Hepburn, ki je pa kraljevsko seksi nosila široke hlače v kombinaciji s twin seti in dvorednimi biseri. Plus Katherine je v vseh filmih tudi blazno športala in v tem kontekstu je tudi njen karakter igral golf in je imela tam hlačno krilo. Skratka, te punce so lansirale široke hlače, ki so bile v bistvu naslednice hlač z začetka stoletja. Ampak to so bili časi, ko so bile hlače na ženski še vedno znak ekscentričnosti. Potem pa je prišla WWII in je bilo treba zaposliti veliko žensk in kar naenkrat je bilo treba narediti tudi uniforme za ženske. In ker se s krili ni dalo čisto vsega doseči, po drugi strani pa tudi niso znali sešiti dobrih ženskih hlač (ker se tega preprosto ni nosilo) in potem so salomonsko rešili dilemo s hlačami, ki izgledajo kot krilo (točno tako, kot so desetletja prej reševali problem krila, v katerem se da jahati) in nekaj takega so itak že videli v ameriškem filmu.... V čemer so ženske lahko plezale po lestvah, se usedle v džip, na motor in postale blazno mobilne. Skratka, hlačno krilo, tako kot ga poznamo sedaj, ima v bistvu zametke v uniformah iz druge svetovne vojne. Tudi je hlačno krilo še vedno opcija v marsikateri ženski uniformi (zlasti v letalstvu, spominajm se KLM-jevih pilotk v tem). Hlačno krilo v smislu "hlač, ki zgledajo kot krilo" je, kolikor mi spomin nese, imelo visok vzlet v poznih sedemdesetih in začektu osemdesetih. Nekaj je tudi h'wood prispeval k temu, ker je v tole oblekel Jane Fondo (Kitajski sindrom) in Faye Dunaway (Trije kondorjevi dnevi) in seveda tudi Meryl Streep (Moja Afrika). Potem pa ta kos ni bil več tako aktualen. Zakaj ne? Ker so se povsod naselile hlače. Namreč, hlače v sedemdesetih letih še niso bile splošno sprejet del ženske garderobe. So bile dame kar deležne ogledov, če so se v to oblekle, vse pa itak niso smele v tem v službo. Se spominjam leta 1972, je 1. september in z mamo greva v šolo, jaz grem v prvi razred. Oblečene imam svetlomodre hlače in čez tuniko iz enakega materiala, kupili na Via Carducci in zraven stopa moja mati, mlada profesorica slovenščine v mornasko modrem hlačnem kostimu in hlače so zelo na zvonec, zraven ima rdeče-belo majčko, rdečo torbico in ubijasle rdeče platforma sandale ...in ko stopava proti vratom, se naredi koridor in otroci in starši si naju ogledujejo in jaz zaradi dejstva ker "imam tako lepo mami" hitro postanem zelo znana prvošolka in skozi osnovko sem tudi zaradi tega ker "tvoja mami se tko lepo oblači, js bom tut taka, ko bom velka" precej popularna....My point is, zaposlitev moje mame je prenesla hlačni kostim, v kakšni bolj konservativni sredini pa se tega ni dalo obleči. In potem so ženske reševale zadevo s hlačnimi krili. Ko pa je v osemdesetih Armani oblekel žensko v blazer, ki je bil narejen v maniri moškega suknjiča (polsti, podložena ramena...) Yves Saint Laurent pa je naredil maso ženskih hlačnih kostimov. je to pomenilo, da je ženska v bolj "moških" oblačili postala del vsakodnevnega poslovnega oblačenja. Ko so ženske v politiki, diplomaciji in financah začele nositi hlače in suknjiče, ni bilo več razlogov, da bi te hlače skrivale v nečem, "kar je kot krilo, samo da so hlače". In zato so v osemdesetih hlačna krila v tej maniri začela izginjati. Ker, ne pozabimo, tista hlačna krila so se odpirala zadaj ali pri strani in ne spredaj, tako kot se odpirajo hlače. So pa se začele pojavljati hlače, ki so imele krajše hlalnice ali pa širše hlačnice. Skratka, hlače, ki so zaradi širine hlačnic malo spominjale na krilo. Ti kosi več-ali-manj ostajajo v kolekcijah. Recimo, veliko je zanimivih širokih večernih hlač, ki imajo gube in razporke in v tem elemntu spominjamo na dolga krila. Potem se spominjam, da so imeli v kolekciji teniških krilc tudi kratke hlače s preklopom spredaj, tako, da je to delovalo kot krilo (to je nekaj časa nosila Monika Seleš). Zadnja leta pa se vračajo tričetrtinske hlače (ponavadi v kombinaciji s suknjičem) malo širšega kroja (okej, ali so to hlače ali hlačno krilo...je morda malo sholastično). In zdaj poglejmo, kaj početi s takim kosom.
Ko vidite oblačilo v trgovini (ali pa na kom drugem in bi same rade kaj podobnega), in ko vidite, da imajo vašo številko in da kroj kolikor toliko sede na vašo postavo, se je treba vprašati: Kaj imam doma od stvari, ki bodo šle k temu? Kaj ŠE bom k temu oblekla? Če iz prve po spominu ne najdete treh stvari, ki jih že imate, potem dajte tisti kos nazaj na obešalnik, ker ta kos je za eno drugo. Če pa najdete tri stvari, ki jih že imate, potem razmišljajte, kaj ŠE bo treba k temu novega dodati. In če se bo tisto novo lepo zložilo s tem, s tremi stvarmi od prej in še s tremi, ki jih niste že nekaj časa nosile, zdaj bi pa se tole mogoče dalo kombinirati, šele potem kupite tisti osnovni kos. Recimo, da najdete zanimiv kostim s tričetrinskimi hlačami. Okej, je temen in zraven boste nosile svetleče bluzice in majčke. Ali pa, okej je tvidast in zraven se bodo lepo kombinirale dolčevite (to so puliji) v zimskih dneh in to bo malo reminiscence na Lauren Becall (ker ste na Kulinariki prebrale, da je to itak brezčasno). Zdaj pa (in to je v hladnih sezonah ključno, ker moramo upoštevati več kosov oblačil), kaj boste oblekle za "čez kostim" in kaj boste zraven obule? In ste na spolzkem terenu. Namreč, tričetrtinske hlače so točno toliko dolge, da gledajo ven iz zimskega plašča in to malo hecno deluje. Tudi kombinacija s plaščkom ne funkcionira. Plašček namreč prenaša to, da imamo spodaj kakih 8 cm daljša krila, ki gledajo iz plaščka, medtem kio hlačnic, ki bingljajo kakih 20 cm ven, tega plašček ne prenese. Ergo, kaj poten ostane? Jakna! Kakšne jakne imate doma? Če imate kakšno jakno, ki se konča na sredini stegen in je krojena malo na ven in stožčasto....je popolnoma jasno, da to ne bo šlo zraven, ker v tistem kroju bi še Giselle Bundchen izgledala kot hodeči šotor. Če pa imate doma že prijazno jakno - prijazna jakna je taka, ki drži strukturo, taka z reverji, gumbi, pasom, da se vidi, kje je kaj in kej približno je kateri del telesa, skratka jakna, ki se malo referira na uniforme, in če jakna s pasom paše k temu kostimčku, potem je izbira kostimčka okej. Ker predpostavljam, da če imate jakno, ki stilsko dopolnjuje tak kostim, predvidevam, da imate zraven tudi pasent torbico, Kar pomeni, da zraven potrebujete škornje. Ja, k hlačnem krilu in k tričetrinskim jesenko-zimskim hlačam se nosijo škornji. Škornji, ki ravno tako dajejo refernce na uniforme ali pa vsaj na jahanje, kar tudi spada med vojaške veščine. Tako z jakno in škornji v bistvu držite referenco na uniformiranost . po drugi strani pa žensko noto vzpostavljate s tem, da imate zraven kakšno bluzico z majhnim volančkom, ali pa broško na reverju ali pa uhane, ki so obvezno pozimi biserni ali pa briljantni, ker zakaj za vraga pa so obletnice, če ne zaradi nakita? Štekate kontrast? Na eni stranifeminilnost v bluzi in nakitu, na drugi strani maskularnost v škornjih in jakni z referenco na vojsko, oblačilo ima tezo, antitezo in sintezto in to je tisto čemur pravimo stiliranje. Če pa človek zgolj daje nase oblačila za to, da ga ne zebe in da je kolikor toliko spodobne, je pa samo oblečen. In če grem nazaj na te hlače in škornje: Hlačnice morajo pokrivati škornje tudi takrat, ko sedite. Drugače vse skupaj ponesrečeno spominja na moško gorenjsko narodno nošo, tista verzija s kratkimi irharicami, samo da v vašem primeru spodaj ni gat....
Upam, da bo zadnja tretjina tega zapisa kateri pomagala, ko bo naslednjič stala pred štenderjem.
Vendelina jr.