Otroške slikanice o marinki

17. avg 2009 12:34

O, na antikvariat pa tudi pomislila nisem... Vendy, hvala za namig, Trubarjev ni predaleč.

Mizarka, enkrat sem jih videla na bolšjem sejmu, a je bila cena tako zasoljena, da so mi prišle solze v oči (na, potem mi je bilo pa vseeno žal, da jih nisem kupila).

tulka

17. avg 2009 14:17

http://www.btc-city.com/katalog/eshop/knjige

 

Atina

17. avg 2009 19:51

Aha, to je ta Knjižni diskont, ne? Atina

tulka

18. avg 2009 11:07

Joj kako lepe spomine imam na te Marinke! Bile so nepopisno lepe ilustracije, sploh v "Marinka nadomešča mamo"..In to cca 35 let nazaj!

18. avg 2009 12:11

Ojoj, Marinka nadomešča mamo. (moja bejb jo je dobila za r.d. od nekoga... Očitno so te slikanice šle mimo mene, ko sem bila majhna, hvalabogu). Sem že na ovitku videla, da gre za neko kiči zadevo, pol sem jo pa enega lepega dne morala prebrat. (bljak, bljak). Mislim, to je meni un Natreen cuker, ki ga ne morem prebavit... Da ne govorim, ko ji je moral moj najdražji 1x brat to Marinko pred spanjem, je po moje kar zelen ven prišel... Uh. Zgodbice, ki niso realne grejo meni kar zelo na živce, in ta kako Marinka pazi na dojenčka, ki se v celem dnevu niti enkrat ne pokaka in ne pobruha je pa mal huda... Nič čudnega, da imajo potem otroci izkrivljeno podobo, kako ql je met še enega bratca, dojančka... IPD. Ok, sem zabluzial, samo to je my point of wiew... He, he. Jaz imam rajši smešne zgodbice, mal cinične če se le da. Evo, Polonca Kovač je moj no.1. lidka [sonce]

18. avg 2009 12:22

lidka je napisal/a:

Zgodbice, ki niso realne grejo meni kar zelo na živce, in ta kako Marinka pazi na dojenčka, ki se v celem dnevu niti enkrat ne pokaka in ne pobruha je pa mal huda... Nič čudnega, da imajo potem otroci izkrivljeno podobo, kako ql je met še enega bratca, dojančka... IPD. lidka

 

Lidka, spet si zabluzija ja .

A se ti ne zdi, da malo pretiravaš. Pri nas preberemo ogromno pravljic. In jaz med otroškimi knjigicami le težko najdem realnost. Če je Marinka tako zanič, ker se dojenček v knjigi ne pokaka, nevem kako potem otroku razlagaš, da hladilnik čuva otroka.... (ko že omenjaš svojo no.1).

Meni osebno tudi niso knjigice o Marinki kaj posebnega, ampak vseeno ni treba tako arogantno pljuvat naokoli.

Pozdravček

MM

18. avg 2009 13:34

Joj, joj Lidka....če nam je nekaterim bila taka slikanica všeč, pa se res ni treba zmrdovat. Takrat sem dobila nekaj slikanic od Marinke, morda 3-4 in to je bilo vse od knjig, ki so mi bile na voljo. Nisem imela možnosti izbire. Zato sem občudovala Marinko, pa bratca, pa kužka, pa vse tiste lepe interiere...seveda na moč pocukrano, pa kaj je s tem narobe? Marinko so sčasoma zameljale resnejše in realnejše knjige, ko sem imela možnost priti do takih! Pa nimam nič izkrivljene podobe. Moji otroci so še kako kakali in lulali v plenice, bili tudi sitni, bolni in vse kar sodi zraven, pa jih nisem nikoli imela zaradi tega kaj manj rada.... Nekomu je všeč, drugemu ni, lahko se pa tudi zahvaljuješ vesolju, da so te obšle..... jaz sem vesela, da sem jih lahko brala! Sporočilo je spremenil(a) TORTICA dne 18. 2009 13:49

18. avg 2009 14:05

Ok, saj nisem rekla, da je kaj narobe z vami, ki vam je všeč. Ne spet vse tok osebno jemat, no... Meni je pač neprebavljivo. Pač nisem nek čuten, občutljiv in ne romantičen tip. Bognedaj da bi meni moj prinesel rože... A sem čudna, bolj čudna, kot katera druga bejba, ki pade dol ob šopku vrtnic? Da bi vi slišali mojo bejb, ko kar zavriska ob stavku: "...in mu je mama potem tudi eno prisolila"... Iz Pafijevih zgodbic... In tak cinizem je meni všeč. Sicer pa ja, vemo, alergija na Lidko, kaj čmo... : ) lidka [sonce]

18. avg 2009 14:15

Punce, saj še ne bo deževalo... ne viharja delat Marinka mi je danes cort kič. Ampak, ko sem bila stara štiri leta in tam okoli, je pa bila Marinka v mojih očeh ena huda punčka, ki je znala vse in kamorkoli je šla, se je dobro odrezala. In je znala delat gospodinjske zadeve in se je znala zabavati in je bila itak najbolj pametna v grupi svoji prijateljčkov...skratka totalni role model za štiriletnico. In ko danes nostalgično gledam tiste jugoreklamove slikanice in tisti hiperrealizem od ilustracij, se spominjam, kakšna pogumna punčka sem bila tudi sama in je en takšen simpatičen občutek. Pa tisti kolački, ki jih obliva s čokolado, wow... Če bi tole prevedli v uporabno psihologijo: otrok se takole uči različnih opravil in tega, da lahko tudi sam sodeluje pri različnih opravilih in da je pomembno, da to počne. Ker štiriletniki in petletniki blazno radi kaj "odraslega" delajo. Ker imajo s tem občutek, da so že "veliki". Štiriletnik bo z veseljem pometel in naj to počne in naj se ga pohvali. In se mi zdi, da je bolje, da se otrok tega uči skozi Marinke, kot pa da ga starši v skrbi, da ne bo kaj narobe, onemogočajo, da bi počel karkoli. Tisti "ne tega delat, boš polil, ne tega, si še premajhen, kaj se siliš ker potem vse pokvariš"...namreč ravno kakšne usluge ne delajo. Razen tega, da nekdanji štiriletnik, ki se ga je na tak način nagovarjalo, pri štrinajstih zanesljivo trmoglavi in mu je prav super, ko ne pospravlja, ko ignorira starše in jim dnevno prireja male pubertetniške pekle. Vendelina jr.

18. avg 2009 14:18

Ah Lidka, nič alergije! Verjamem, da ste čist fajn oseba! Bil bi živ dolgcajt, da bi bile iste stvari všeč vsem, ali ne?