Dodelitev otroka v skrbništvo in razgovor z kliničnim psihologom

IO  

član od: 13.8.2009

sporočila: 5

tema odprta - 14. avg 2009 8:24 | ogledi: 4.066 | odgovori: 13

Pozdravljeni,

nujno potrebujem odgovor -opis, kako poteka razgovor pri kliničnim psihologu (ga imamo že v torek 18.8.!). Določil nas je po urah in sicer jaz in hči (11 let), potem bivši partner in hči, nazadnje vsi trije skupaj. Kakšne iskušnje imate s tem. Zelo me skrbi, saj je bivši partner zelo agresiven (hčerki govori slabe stvari o meni in mojih starših - to mi je zaupala) in zelo lobira z otrokom proti meni (sedaj je že ves avgust pri njemu na počitnicah). Glede na to, da se mu hčerkica ne želi zameriti, saj se boji, kaj bo rekel oči, menim, da njeni odgovori ne bodo taki, kot bi si želela ona. Kaj na naredim?

Hvala,

IO

IO

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17822

14. avg 2009 8:42

No, tako nujno vseeno ne, da si odprla kar tri teme!!!!!

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

14. avg 2009 9:47

Verjamem, da je tole zate precej huda zadeva in da ti ni prijetno, ampak bodi prepričana, da če ljudje, ki so usposobljeni za take razgovore, kaj opazijo, potem opazijo, če so odgovori iskreni ali pa so naučeni in kdo se preveč trudi, da bi izpadel lepši in boljši, kot je v resnici. Drugače pa: v takem trikotniku je najbolj šibek otrok. In bombandiranje otroka s tem "kaj drug partner govori o meni" in tudi bombandiranje otroka s tem, kako je "familija tvoje mame je pa neumna in grozna" je približno enako neprimerna za otroka. In sploh ni važno, kdo je začel s takimi nespodobnostmi. Vprašanje je, kdo bo prvi nehal. Ker v tej zgodbi je dejstvo, da če starša začneta grdo govoriti drug o drugem ali pa sprašujeta, kaj je drugi rekel o meni, s tem več ali manj enako intenzivno (dasiravno so bili nameni drugačni) podirati otrokov svet. Otrok ima oba rad in tudi potrebuje oba in če ravno ne živijo na skupni lokaciji, naj ima vsaj svoboden občutek, da je okej, če ima oba rad. In ko starša začneta streljati drug na drugega preko otroka, vedno zadaneta samo otroka. In zato menim, da je v tvojem najboljšem interesu (vem pa, da to ni lahko, ampak j***ga, nikoli ni nihče rekel, da je starševstvo enostavno), da se pač zavestno odločiš, da nikoli ne boš rekla nič grdega o očetu svojega otroka in da nikoli ne boš vprašala otroka, kaj je njegov oče rekel o tebi. Ker, če ne sprašuješ, se ponavadi zve več. Otrok, če se ne vrta vanj, se odpre in pove mnogo več. Plus, poglej si tisto famozno platno v naši Narodni galeriji z naslovom Salomonova razsodba. Tista zgodba, ko sta se dve ženski deklarirali za mater otroku in potem je rekel Salomon, modri kralj, okej, če sta pa obe materi, potem bomo dali pa otroka na pol in bosta imeli vsaka svojo polovico. In jasno, dejanska mati se je tej izvedbi uprla in rekla, da naj ima potem otroka tista druga ženska. In to je ta esenca dejanske ljubezni. Če imaš nekoga zares brezpogojno rad, potem zmoreš tudi največjo bolečino in ta je, da pustiš tega človeka nekam drugam. Da ga pač ne privežeš nase (to drugo je egoizem). In otrok to na en svoj način zelo dobro prepozna (se mi zdi, da precej hitreje, kot to prepoznamo odrasli). V tvoji zgodbi in situaciji torej ni vprašanje, kaj se bo reklo na razgovoru pri psihologu, temveč je morda bolj primerno, da si zastaviš vprašanje (v intimi in v krogu strokovnega pogovora in manj na prostodušnem paberkovanju na forumih), kje v vsej zgodbi je pa ljubezen? Ali je bila kdaj med vama ali pa sta šla skupaj zaradi napačnih razlogov in ali sta v resnici osmislila to, kaj pomeni iemti otroka. Ker tudi, če sta bila skupaj iz napačnih razlogov in sta tudi dobila otroka iz ne najbolj optimalnih razlogov, zdaj imata otroka in imata pošastno odgovornost, da ga opremita z ljubeznijo in samozavestjo. In če človek v sebi nima ali pa ne najde ljubezni in samozavesti, potem tega ne more naučiti otroka. Skratka, prijazno ti svetujem, da razmisliš o tem, da bi tudi sama poiskala kakšno strokovno pomoč. Vendelina jr.

Ognjič  

član od: 18.1.2006

sporočila: 4746

14. avg 2009 10:01

Vendelina jr. je napisal/a:
In zato menim, da je v tvojem najboljšem interesu (vem pa, da to ni lahko, ampak j***ga, nikoli ni nihče rekel, da je starševstvo enostavno), da se pač zavestno odločiš, da nikoli ne boš rekla nič grdega o očetu svojega otroka in da nikoli ne boš vprašala otroka, kaj je njegov oče rekel o tebi. Ker, če ne sprašuješ, se ponavadi zve več. Otrok, če se ne vrta vanj, se odpre in pove mnogo več. Vendelina jr.
Se popolnoma strinjam s tem in bilo bi super, če bi se tega držali vsi starši in torej pred otrokom oz. otroku nikoli rekli nič grdega o njegovem očetu oz. mami! Ker ima otrok rad oba (večinoma je tako), z leti oz. ko odraste, bo pa itak sam videl, kdo ga ima rad in kdo le "drva" seka na njegovem hrbtu... Ognjič

IO  

član od: 13.8.2009

sporočila: 5

14. avg 2009 10:31

Draga Rimljanka, Vendelina jr. in Ognjič, odprla sem 3 teme zato, ker pisem bila prepričana, katra tema bi bila primerna. Ne, dejansko me zanima kako poteka razgovor pri kliničnem psihoogu, saj mi je čudno, da smo vsi skupaj. Težko mi je, kar je to zahteval bivši partner, hčerkica pa zdaj joka, da ne želi iti. Da, ljubezen med nama je bila in iz ljubezni se je rodil tudi otrok. Žal tega ni več in je ni mogoče obuditi, kolikor sem se trudila. Ne bom razlagala ozadja in vsaka stran ima dve plati, vendar ni tako preprosto. Nikoli nisem preprečevala stika hčerki z očetom, celo vspodbujala sem jo k temu naj se slišita, saj na začetku ni želela ne vedeti ne slišati za njega. Pa ji nisem govorila nič slabega o njem, zamerila mu je, da je odšel. Težava je v tem, da si bivši partner želi le prežiovnino za otroka, ne pa nje, saj je bil 6 let brez službe in sem ga vzdrževala jaz, sedaj pa mu manjkajo finančna sredstva. Lp, IO IO

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

14. avg 2009 11:13

IO, verjemi, da je v tej družbi še tolikanj pametnih ljudi, da prepoznajo to, kdo in s kakšnimi ekonomskimi zmožnostmi zmore vzdrževati otroka in kdo prvenstveno vidi preživnino kot vir za preživljanje sebe in ne otroka. V tej državi je prej problem to, da je družba bolj kulturno nagnjena na materino stran (ojoj, Cankar) in se to odraža tudi v določitvah o dodelitvi otrok. Namreč, praksa je taka, da ga mora mati nazarensko do obilno biksati in potem bo morda oče dobil otroka po razvezi. To omenjam, ker smo bili na tem forumu seznanjeni tudi s tako situacijo. V situaciji ko ima mati stalne in predvidljive vire dohodka, skrbi za otroka in je tudi preživljala bivšega partnerja....in po drugi strani ni počela kakšnih silnega nasilja nad otrokom, po drugi strani pa ima oče manj predvidljivo in varno ekonomsko situacijo...potem se v tej državi tehtnica zelo nagiba na materino stran (pa v kakšni drugi bi se tudi). Vendelina jr.

kastrolca  

član od: 8.4.2007

sporočila: 82

14. avg 2009 11:15

obremenjuješ se z nepravimi stvarmi (fokus mora biti drugje!), zato priporočam, da se oglasiš na pogovoru pri ustreznemu strokovnjaku (klinični psiholog bo le izdelal mnenje, ne bo deloval terapevtsko, niti svetovalno) menim tudi, da problematika, ki jo izpostavljaš, ni za javni forum - za laične nasvete. pa tudi kaj ti bodo koristile izkušnje drugih, saj je vsaka družina zgodba zase, s svojo zgodovino, s svojimi kapacitetami itd. lp in srečno naprej! kastrolca Sporočilo je spremenil(a) kastrolca dne 14. 2009 11:21

anitram1  

član od: 18.6.2008

sporočila: 609

14. avg 2009 11:53

menim tudi, da problematika, ki jo izpostavljaš, ni za javni forum - za laične nasvete. pa tudi kaj ti bodo koristile izkušnje drugih, saj je vsaka družina zgodba zase, s svojo zgodovino, s svojimi kapacitetami itd.kastrolca Kastrolca mislim, da se motiš. Človek ki je v težavah bi se želel oprijeti že najmlajše bilke. Včasih več naredi beseda popolnega neznanca, kot pa vseh znancev in prijateljev. Tudi sama sem se v trenutku lastne nemoči in šibkosti obrnila na forum in moram priznati, da so me besede nekaterih spet napolnile z novo močjo in energijo za rešitev nastalih težav. Popolnoma razumem IO, da je v težavah saj trenutno sigurno nima veliko prijateljev (pravih), ker v tej fazi ko nastanejo razpoke se prijatelji odmaknejo, ker ponavadi so to skupni prijatelji obeh staršev in se bojijo zamere. Tudi sama sem trenutno v fazi ločenega življenja in dobro opažam kako je, ko prijatelji s katerimi si bil skoraj vsak dan v stiku, v bistvu se te sploh ne upajo vprašati kako in kaj je z zadevo, vendar čutim, da tudi njim ni lahko. Tiste, ki ste bile v taki situaciji že veste kako je s tem. Tudi sama sem mislila, da sem močnejša vendar včasih pride kriza, toliko let zakona je šlo v nič...in zakaj ... sedaj sem tudi tarča vaških in gostilniških opravljanj, nekatere vaške opravljivke kar pokličejo mojo mamo, če je to res, ja take vesti se hitro razširijo, tisti, ki pa poznajo mojega moža pa me vzpodbudno ogovorijo, saj ti bo sedaj boljše. Vso srečo IO, ter misli pozitivno! anitram1 Sporočilo je spremenil(a) anitram1 dne 14. 2009 11:54 Sporočilo je spremenil(a) anitram1 dne 14. 2009 11:55

IO  

član od: 13.8.2009

sporočila: 5

14. avg 2009 12:06

Hvala vsem za odgovore! Se strinjam z vsem, ne vem pa, kje je pravi naslov za takšne in drugačne strokovne nasvete. Želim si le, da bi bila hčerkica zadovoljna in da ne bi klinični psiholog '' nasedel'' bivšemu partnerju, ki zna fantastično odigrati vlogo ubogega revčka in neskončno ljubečega in ustrežljivega očka, kar pa ni res. Od vse povsod je pridobival račune (tudi od pirijateljev, znancev,..) muzejev, predstav, ogledov kino predstav in kaj vse je nudil hčerki, vem pa le, da sta po njenem pripovedovanju pretežno doma in na vseh teh zadevah sploh nista bila. Vem, da se ne meri moč ljubezni v darilih in izkazovanju vodenja otroka po predstavah (in da je to bolano)- , kar jaz nisem počela in nimam miljon dokazil in sem zato v njegovih očeh slaba mati. Mi 2 sva raje uživali ob pitju limonade na vrtu, sprehodih,... kar pa ni razvidno na računih ampak ljubezni, ki mi jo hčirkica vrača. Saj ni lepšega, ko me pokliče v službo in mi reče: ''MAMI, TI SI NAJBOLJŠA MAMICA NA CELEM SVETU!'' . Upam, da bo klinični psiholog to začutil med nama in videl, kaj je dejansko stanje. Hvala, IO IO

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17822

14. avg 2009 12:24

IO je napisal/a:
odprla sem 3 teme zato, ker pisem bila prepričana, katra tema bi bila primerna. IO

No, tako pač ne gre. Če se že ne moreš odločiti, se vnaprej po ZS obrni na moderatorja in/ali administratorja. Če bi vsak za vsako vprašanje odprl 3 teme, kam bi pa prišli..............

rimljanka - moderatorka Kulinarične Slovenije

IO  

član od: 13.8.2009

sporočila: 5

14. avg 2009 12:29

Spoštovana Rimljanka, Sem že na začetku dojela, da sem naredila narobe. Se opravičujem za nastalo zmedo zelo mi je žal, sem privč na forumu in sem se nekoliko nerodna. Se opravičujem! Če bi znala, bi ostali 2 temi tudi izbriala. Hvala, IO IO

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti