20. jul 2009 22:53
Najprej bi pogledala zemljiško-knjižni izpisek. Običajno je stavba vpisana kot posebna številka parcele, napisana pa je tudi površina.
Če stavbišče ni odmerjeno, stavba izmerjena, potem sledi pot na Geodetsko upravo in postopek za parcelizacijo, ki jo opravi geodet. V tem primeru brez njegovih stroškov ne gre.
Prepis je udomačen izraz za prenos lastništva. Prenos lastništva se opravi običajno s pogodbo ( Prodajna pogodba, Darilna pogodba, Izročila pogodba, Pogodba o dosmrtnem preživljanju ), s sklepom o dedovanju in drugimi sklepi, ki morajo obvezno vsebovati tudi zemljiško-knjižno dovolilo, to je posebno določilo, da se dovoli vpis lastnine na novega lastnika. Prepis je samo izraz za postopek, listina pa je pogodba, sklep, odločba.
Dedni red je opredeljen v Zakonu o dedovanju, ki je dostopen na internetu. Prvi dedni red so zakonec ali izvenzakonski partner, otroci. Oprostitve od davka pri derilnih pogodbah so določene v Zakonu o davku na promet nepremičnin, ki je tudi na internetu. Tam so napisana sorodstvena razmerja, zanesljivo pa plačajo dave vnuki, snahe in zeti, kar se pri darilnih pogodbah pozabi. Pa še ena past je: če pride do razveze, darilo tašča in snahe ostane, bivšemu možu ali ženi pa je potrebno tako darilo vrniti v višini darila.
Darovalec lahko v pogodbi zahteva, da se nepremičnina ne sme zastaviti, nanjo vknjižiti hipoteke, lahko se omeji tudi promet, to je prodaja. To je varovalka, da se zaradi kake dražbe ne proda celotna nepremičnina, ali samo stanovanje, kar močno prizdene darovalce. To sem napisala kot namih tistim, ki o darovanju razmišljate.
Samo darilo je mogoče zahtevati nazaj pod določenimi pogoji. Novost je določilo, da se darilo vrne, če pride darovalec v tako stisko, da nima od česa živeti, ker je premoženje prej podaril. Poenostavljeno, vendar imajo sodišča s tem veliko dela.
Darilna pogodba je problematična, če je po darovalcih še kak nujni dedič. Po smrti darovalcev je namreč problem ugotavljanja, kaj kamu pripada, zato je pametno sestaviti tako pogodbo, v kateri se bodo tisti nujni dediči, ki se jih taka pogodba tika, dali soglasje.
Vse te stvari uredi notar in tudi pojasni posledice. Brez notarja nikakor ne bo šlo. Tam dobite tudi podatke o listinah, ki so potrebne.
Odtipkajte v iskalnik pod narekovaja Zakon o obligacijah in dobite določila o pogodbah, pod geslom Zakon o davku na promet nepremičnin pa je tudi dostopen zakon.
Na srečo je zdaj predpisano, da notar vsaj overi pogodbo, če je ne že ne sestavi. Kakšne zmazke so ljudje pisali.
Odštevlani števci so še vedno, obstajajo pa merilci porabe elektrike, ki lahko merijo posamezni odjem. Drugače je potrebno razbiti kaki dve stanovanji v hiši, to pomeni praktično vse prostore, da se lahko pripravi novo odjemno mesto. Po precej stane, potrebno je elektro soglasje, nov odjemnik pa je tudi zavezanec za plačilo RTV prispevka.
Tudi lastni vodovodni, ali celo toplovovodni števec pomeni precejšen poseg v zgradbo. Če k temu dodam še svetovan inženiring, ki vse to realizira in dejstvo, da v nobenem stanovanju med takim posegom ni mogoče bivati, je to ogromen strošek.
F r i n a
Izročilna naši situaciji najbolj ustreza, s tem se strinjata oba, izročitelj in prejemnik, jaz, ki pa imam v tem primeru zadnjo besedo pri tem, pa še nisem čisto prepričana, ker vendarle drži, da gre za naše domovanje. Hvaležna bom za kakšen insight o razlikah med darilno in izročilno.. Hvala!
Lee Ann
