17. jul 2009 9:49
Bi pritegnila japaji, da se lahko vsakomur zgodi tudi kaj neprijetnega, čeprav je sam čisti pozitivec.
Mi smo se pred nekaj leti skorajda zapletli v en pretep, ker je moj mož enemu domačinu v Istri bil videti kot Srb (je bolj visoke in močne postave, pa obrito glavo je imel, kot vedno na dopustu, ampak še vednonam ni jasno, zakaj ga je oni imel za Srba). Rešilo nas je prijateljevanje našega sina z domačini v vasi, kamor hodimo že 30 let, in so fantje umirli svojega sovaščana, pa še varnsotniki so posredovali, ker se je dogajalo na neki prireditvi. Zoprno, ampak zaradi tega ne bom rekla, da Hrvati ne marajo SLovencev in jim vedno hočejo kaj slabega narediti.
Kot Slovenci nikdar nismo bili zadnji postreženi v restavracijah. Nasprotno, zgodilo se je, da je natakar prišel k naši mizi, čeprav smo sedli za Italijani ali Nemci, in ko smo mu to tudi rekli, je mirno odvrnil, da smo njemu ljubi gosti, in da bo naročilo najprej vzel od nas, potem pa še od njih.
Res je tudi, da so številnim Slovencem vlamljali v vikende in počitnške prikolice. Res pa je tudi, da so se moji sonarodnjaki ponekod tako obnašali, da sem raje zamolčala, od kod sem, in sem govorila v čisti Hrvaščini.
Kaj nepriejtnega se nam lahko zgodi vsem in to povsod. dejanja so odvisna od vsakega posameznika, človeka, ne pa od njegove narodnosti. Seveda pa vem, da so naši južni sosedje nekomu bolj ljubi in drugemu manj, in skozi ta očala tudi presojamo njihovo ravnanje. A potem tudi njim dopustimo, da na enak način presojajo nas. Nacionaliste najdemo na obeh straneh in posledično tudi ljudi, ki bodo delali težave in izzivali.
Zato, kot je rekla japaja, je dobro biti pripravljen tudi na kaj takšnega. In po mojem mnenju je umik najboljša pot.
Mamamia
mamamia
reza 
cervus 
