Dojenček pri 38-ih

Hello

Zanima me vaše mnenje predvsem pa izkušnje z novim članom družine,saj sva se z možem

odločila še za enega otroka kljub mojim 38-im letom.

Ne vem ali ni že malo pozno ampak zelo si ga želiva in tudi sine ni nič proti

čeprav ima že 16 let.

Prosim povejte mi svoje izkušnje tiste ki jih imate.

lp.YOY

Temo je spremenil(a) yoy dne 6. jul 2009 12:35

6. jul 2009 12:50

Poznam pare, kjer je razlika v letih še večja, mamice pa čez 40 let. Kar korajžno! jankica

6. jul 2009 12:53

Izkušenj nimam, bi pa rekla enako, kot jankica. Le zakaj ne, če sta zdrava, se imata rada... Ognjič

6. jul 2009 13:07

Moja kolegica je tudi rodila pri 38 in jih prav lepo vidim kot družinico. Takrat je imela že večjo hčerko, tako kot ti sina nekje in so sedaj prav lepa družinica. Ne vidim razloga, če sta z možem zdrava, da zakaj ne bi imela še enga otročka. Lepo je, če se rodi tako zaželen. Katarina K http://katarinak.moj-album.com/

6. jul 2009 13:48

Tale tema me je zelo razveselila. Yoy, nimam izkušenj, ki bi jih lahko delila s tabo, lahko ti samo povem, da osebno ne vidim niti enega, ampak niti enega zadržka za otročička. Čestitam in pozdravljam! Me je pa teh nekaj postov zelo pomirilo. Sama sem šele dobro zakorakala v 30-ta leta, ampak včasih se mi zdi, da bom kar znorela. Pa ne od ene silne želje po otroku - za zdaj je pri nama še ni, morda bo kdaj drugače, morda ne - ampak ker naju okolje vse bolj bombardira s tem. Hvala bogu, da med temi ljudmi ni mojih staršev, ki najin "za zdaj ne" spoštujejo. Ostali pa..."ja kdaj boš pa ti začela rojevat?" in "no, saj še nisi stara, ampak mlada pa tudi ne", "a ne vidiš, da vse letajo okol s trebuhi?" "saj ja MORAŠ imeti otroke!" Sem že nekajkrat povedala, da nama za zdaj ni za to. Pa nič ne pomaga. Kot da bo življenje DRUGIH bolj izpolnjeno, če bova imela MIDVA otroke. Meni je to grozno. Košuta Sporočilo je spremenil(a) Košuta dne 06. 2009 13:48

6. jul 2009 13:57

Košuta, ko imaš enega, pa navijajo za še enege, nikoli konc te zgodbe, veš... (bljak, bljak)... : ) : ) lidka [sonce]

6. jul 2009 14:01

1. Za božjo voljo, komaj si prišla v leta, ko si vsaj malo mentalno zrela za to, da sploh imaš otroka.... (kot da je bilo komu kaj blazno veliko jasno pri 25-ih pa so že imeli otroke in so svoje neizdelane in neartikulirane ideje prenašali naprej na otroke....) in tozadevno je to vprašanje popolnoma odveč. 2. Leta niso issue. Itak bo tvoja generacija (in moja tudi) imela pogoje za penzijo tam nekje pri 70 in kakorkoli obračaš, pred tabo je itak vsaj še trideset let aktivnega življenja 3. Namesto tega, da razmišljaš, koliko boš stara čez devetnajst, dvajset let....razmišljaj o tem, kako sta z možem v ekonomski kondiciji za to, da vlagata naslednjih dvajset let v eno ekonomsko osnovo, ki bo čez četrt stoletja, da bosta juniorju (če ga bosta imela) pri njegovih/njenih petindvajsetih lepo rekla: eVo junior, faks imaš, zaposlitev smo našli, tule sva ti lepo pripravila nekaj obveznic in nekaj denarja, izvoli, čekiraj nepremičninske informacije, najdi si nepremičnino, kjer boš živel/a in prosim, čim prej se odseli. Tvojih obiskov bomo blazno veseli, ampak midva imava pa zdaj svoje življenje in ti svoje. Pa položnic tudi nič ne nosi sem, kar lepo jih sam/a plačuj. Pa kredite tudi. Ker midva sva tozadevno končala. Hočem reči, TOLE je tema, ki se razmišlja pri teh letih (in o katerih je morda pri 25-ih kdo tako naiven, da misli, "da bomo že nekako, ker moji starši so tudi nekako...." potem pa deset let kasneje gleda, kako ga/jo sesuva lastna naivnost), ne pa o tem, če boš slučajno najstarejša na roditeljskem sestanku (kar definitivno ne boš). In če sta z možem v kondiciji za tako dolgoročno varčevanje, potem go for it in imejta lepega otroka. Če pa nista, potem je pa v tej državi na voljo ena vrsta kontracepcijskih sredstev. Ker tega, da bi pri sedemdestih letih jamčila za kredite svojih otrok.... tega ti pa definitivno ne privoščim. Vendelina jr.

6. jul 2009 14:04

lidka je napisal/a:

Košuta, ko imaš enega, pa navijajo za še enege, nikoli konc te zgodbe, veš... (bljak, bljak)... : ) : ) lidka [sonce]

ne vem, če je lih tako. Ko smo se mi odločali za drugega so letele bolj v tem smislu, da sej je dovolj eden. Pa sem bla na enem drugem forumu in je bilo še veliko takih zgodb. Sej kao ne, da bi slabo mislili, ma da niso več cajti za meč več otrok. Po drugi strani pa res maltretirajo 30 letnice, da kdaj bo kej. Vsak ve zase. Še na misel, mi ne pride, da bi koga gnjavla, da kdaj bojo imeli otroke. Kaj pa če jih kdo ne more imet? Če ne rata? Pol se pa še dreza s takimi vprašanji. Ali pa se eni enostavno odločijo kasneje. Ne vidim problema v tem. vsak naj gleda v svojo skledo. Katarina K http://katarinak.moj-album.com/

6. jul 2009 14:12

Če sta se tako odločila, se mi zdi super. Sama sicer nisem privrženec, da ima nekdo prvega otroka tam po 45. letu, ampak pri 38 imeti drugega ali tretjega se mi pa zdi super. Sama nisem imela poguma za tretjega otroka (glej Vendelinin post, plus še nekaj drugih okoliščin), ampak imeti dva je že luštno. Sploh če sta se zavestno odločila za ta korak, ne pa da gre za spodrsljaj. Čeprav so se tudi iz "spodrsljajev" rojevali sila ljubljeni otroci. Ampak se mi zdi, da bo pri vas še veselo, sploh če vajin 16-letnik nima pomislekov. Najina otroka sta namreč ob omembi, da bi imeli tretjega, rekla: Ne NAMA tega naredit ..., ampak vem, da bi ga imela rada, če bi se midva odločila drugače. Se pač nisva. Tako da kar veselo na delo. Mamamia mamamia

6. jul 2009 14:47

Vendelina jr. je napisal/a:

1. Za božjo voljo, komaj si prišla v leta, ko si vsaj malo mentalno zrela za to, da sploh imaš otroka.... (kot da je bilo komu kaj blazno veliko jasno pri 25-ih pa so že imeli otroke in so svoje neizdelane in neartikulirane ideje prenašali naprej na otroke....) in tozadevno je to vprašanje popolnoma odveč.Vendelina jr.

Khmmmm, saj ne, da se zaradi tegale odstavka počutim ravno užaljeno, ker sem svoja dva imela pri 25-ih in 27-ih, ampak malo odkašljala sem se pa le...ne bi ravno posploševala.

Pa se mi zdi, da nisem (nisva) prav veliko falila, ko sta načrtovana (no, lepše je slišati zaželjena) otroka prišla v najino družinico praktično takoj po faksu.

Zdaj, pri 38-ih se počutim super z "mladonajstnikoma"in si v tem trenutku ne predstavljam življenja s še enim dojenčkom.

Ampak - to sem jaz, ti Yoy, pa uživaj in si le dovoli izpolniti svojo (vajino) željo!

Poznam namreč veliko mamic vrstnikov mojih otrok, ki prav v teh letih zelo uživajo s tretjim malčkom.

Torej - veliko sreče vam želim in upam, da nam boš lahko že kaj kmalu na forumu sporočala vesele novice.

 

Mojca

6. jul 2009 14:50

Sem otrok staršev, ki sta imela pri 35-ih svojega prvega otroka (mene). Moram rečt, da na tem ne vidim popolnoma nobene dileme. Res je, da so moji starši stari skoraj toliko kot babice in dedki mojih vrstnikov, vendar sta mojadva bistveno bolj vitalna in super moderna za svoja leta. To je najbrž zasluga mlajših otrok, s katerima si še vedno delita gospodinjstvo in se morata v penziji ukvarjati z muhami dvajsetletnikov, namesto da bi kolesarila s skupino upokojencev, se oblačila v oblačila, ki so bila na trgovinskih policah leta 1980ipd. Yoy... kar veselo na delo. Klea