Darilo za učitelje

29. maj 2016 15:38

marjja, zelo zelo se strinjam s tem. Veliko več mi pomeni to, da te otrok pozdravi in spregovori s teboj tudi še takrat, ko ni več otrok. Kaj nam bodo darila, spominki, na katerih se nabira prah, lončnice ........... Neprecenljive vrednosti je smeh v otroških očeh, njihov napredek, znanje,  spoštovanje ....

29. maj 2016 18:24

Pa še link prilepim sem, ker je tema zaklenjena, ker je" pogreta". Saj je prav, ampak iz podvojenih, potrojenih in pogretih tem bi lahko skuhali minestro, toliko jih je .... 

http://siol.net/siol-plus/kolumne/ucitelji-si

29. maj 2016 18:53

MIslim da z darilom, kot bi npr. bil lonček/šalca, potiskana s podpisi vseh učencev in kakšno štos sliko, ne bi bilo kaj pretirano narobe, drgač pa..

29. maj 2016 19:12

NE, NIČESAR ne potrebujemo, ne lončkov, ne vazic, ne rožic, vsega imamo dovolj, saj smo vendar javni uslužbenci  z dobrimi plačami. Prosimo le za spoštovanje našega dela. 

Hvala.

marjja

Saj ne želite naših neprijetnih zgodbic o prejemanju daril in zahrbtnostih, ki so sledila....  Zavedam se, da vsi starši niso isti, ampak... katere si zapomniš? )

29. maj 2016 20:29

Saj nimam v mislih starše, ampak učence...in še to le v primeru da so si bili z učiteljem/co blizu. Ampak ok!

30. maj 2016 1:02

Mislim, da darila vedno kažejo tudi na to, kako je obdarovanec inspiriral - v tem primeru otroke.

Živo se spomnim srčne, nasmejane, tople učiteljice v 2. razredu, kako je zadnji šolski dan sprejemala naša darilca in mislim, da ni igrala, ko se je iskreno razveselila veliiiikega šopka gozdnih jagod, ki ji ga je nabralo nekaj deklic, "pesmice za učiteljico" od 8-letnega fantiča, lončka domačega medu, strani iz zvezka iz začetka šolskega leta, ko so bile črke še težke in okorne ter pod tem zahvala z lično otroško pisavo, ki se je v tem letu izoblikovala... Vsak otrok se je želel potruditi za učiteljico, ker nas je imela rada in nas je spodbujala h kreativnosti! 

Nato pa učiteljica v 3. razredu; vedno slabe volje. Zanjo je konec leta ves razred zbral denar, štirje otroci smo šli skupaj z eno od mam v trgovino ter učiteljici kupili grdo kitajsko vazo. Pa nikakor nismo namenoma izbrali grde, da ne bo pomote, samo pač celotna pojava in nastop učiteljice sta se skladala s to vazo... Njej najbrž v resnici nismo želeli podariti ničesar, pač pa je bila to samo nepotrebna in odvečna vljudnost... 

30. maj 2016 5:17

Toliko o zahrbtnosti. Ti grda, grda, učiteljica.

30. maj 2016 6:23

Regalate il rispetto...

03.06 | 09:53 Lettore-1288614

Genitori smettetela di impicciarvi della didattica e di altre cose che non vi competono. Non difendete i vostri perfetti figlioletti sempre e comunque, impegnate il vostro tempo nel lavoro o in altre attività, riconoscete il valore educativo e sociale della maestra, riconsegnategli quell'autorità e quel rispetto una volta sacri. Questo è il più bel regalo che potete fare a lei e a vostro figlio.

_______________________________________________________________________________________________

Takole je nekdo napisal  o enaki temi na italijanskem forumu, no vsaj tole razmišljanje  je meni zelo blizu:

Prosto  prevajam, original je seveda boljši:

________________________________________________________________________________________________

Podarite spoštovanje...

starši, nehajte se vmešavati v stvari, ki niso v vaši domeni. Ne branite vaših perfektnih otrok vedno in povsod 

porabite raje  vaš čas za delo in druge aktivnosti. " Priznajte"( trenutno ne najdem boljšega izraza) socialno in

vzgojno delo učiteljice  in  vrnite ji  vlogo avtoritete in  spoštovanje, ki je bilo nekoč sveto.

To je najlepše darilo, ki ga lahko date njej in vašemu otroku.

Se pa tudi zelo strinjam z mamo mio, ravnatelj bi moral v imenu učiteljev že na začetku leta jasno povedati kako in kaj.

Pa še zapisati, če je potrebno.

30. maj 2016 7:35

O grdi vazi: žal se grdo z grdim vrača. Ne rečem, ni potrebno biti enak, a tako je. Sama vedno rečem, da nisem jaz tista, ki sodim. A če dobro pomislim, kdo mi je ljubši, tisti, ki je srce in duša ali tisti, ki ti že s svojim prihodom pokaže svojo slabo voljo, potem je odgovor na dlani. In želiš se zahvaliti tistemu, ki ti je nekaj dal. V mojem življenju je veliko ljudi, ki se jih še vedno spominjam s hvaležnostjo in ljubeznijo, ena zelo izstopa med mojimi učitelji. To je bila profesorica slovenščine, ki je s svojo ljubeznijo do slovenskega jezika in slovenske literature okužila ne samo mene, ampak večino nas v razredu. 

30. maj 2016 8:51

In kako naj hčerki, ki hodi v 3 razded, ki že 1 mesec "študira" kakšne piškotke bova spekli za njeni dve učiteljici sedaj prepričam, da učiteljice tega ne marajo, ne potrebujeno, da imajo vsega dovolj?

Ali je res tako narobe, da se zahvali dvema osebama, ki ju obožuje, komaj čaka kaj novega jo bosta naučili in potem doma razlaga kaj vse njeni učiteljici vesta, ki ne more razumeti, da nekateri otroci klepetajo, odgovarjajo učiteljici, da jih ne zanima kaj vse novega jim bosta tisti dan povedali?

Jaz svoje otroke učim, da je lepo, da se nekomu, ki ti je naredil nekaj dobrega zahvališ, mogoče odneseš nekaj domačega (piškotki, med naših domačih čebel, jajčka naših lepih kokošk...), najbrž sem zgrešila na celi črti. Očitno sta me starša narobe naučila...

Se spomnim sina, ki je hodil v 3 razred in je za 8 marec šel z lopato, ki je bila večja od njega skopat šop narcis, ki jih je posadila že njegava prababica. Kako je moral skopati pol metrsko luknji, da je prišel do njih in je ves srečen odnesel učiteljici. Še danes se nasmehne, ko se vozimo mimo njene hiše in čakamo kdaj bodo zacvetele. Učiteljica jih je posadila pred kuhinjsko okno im mu rekla, da ko pomiva posodo in gleda kako cvetijo se spomni nanj.