22. maj 2010 16:40
Dobro, da berem kulinariko in vsaj dobim občutek, da sem normalna. Zanimivo mi je le to, da nas je tu toliko istega mnenja, a od blizu ne poznam skoraj nikogar, ki bi glede tega imel enako mnenje kot jaz. Očitno mame sošolcev mojih otrok ne berejo kulinarike. v glavnem vedno,ko nanese na to temo izpadem čudno in pa predvsem skopuško, ker mi je kao škoda dati tistih par evrov. Zadnjič mi je ena mama rekla, da pa ja ne bomo lačni, če dam namesto dva evra pet evrov. Ko sem rekla, da mi ni jasno, zakaj mora dobiti učiteljica darilo v vrednosti 110 evrov mi je rekla, da za manj pa tako nimaš kaj kupiti in, da saj je učiteljica vendar učila mojega otroka. Ne vem, zakaj je nekatrim tako težko razumeti, da ne gre za to, da mi je škoda pet evrov, ampak le za to, da ni poanta v velikosti darila, ampak v izvirnosti. Sem za darilo, a darilo kot pozornost in zahvala ne pa izkazovanje tega, da si upamo dati tudi pet ali celo več evrov. Spoštovanja in hvaležnosti pač, vsaj po mojem mnenju ne moremo kupiti.
Mislim pa, da bi morali učitelji sami in morda celo ravnatelji na to bolj opozarjat in mogoče s kakšnim obvestilom, oziroma na kakšnem sestanku o tem spregovoriti. Večkrat sem namreč že opazila zadrego učiteljice, oziroma vzgojiteljice, ko ni vedela, ali naj darilo sprejme, ali zavrne.
patka
.
murnik
paulinne
tulka
