Darilo za učitelje

16. jun 2016 18:27

Saj nikjer nisem napisala, da je povsod bilo tako. Glede napisanega pa predvidevam Ognjič, da si starejša od mene, jaz sem OŠ obiskovala v osemdesetin in takrat je bilo na veliko Oš šol tako, saj se spomnim svojih staršev, ki so se pogovarjali z žlahto, ki je imela otroke na drugih šolah in to ne samo v naših koncih. Sicer se pa moj komentar ni nanašal na to kdo nosi kakšna darila ampak na to, da se o tem naj vsak sam odloča in da mi ni všeč, če se kar nekaj staršev odloči zbirati denar in na ta način prisilijo druge, da darujejo, čeprav niso imeli namena darovati, ker pač ne podpirajo takšnega obdarovanja. To kar pa je drago je pa relativno, kajti za nekoga, ki nima so tudi 3 evri veliko (saj to so nenazadnje 3kg kruha in družini, ki nima s čim nahraniti otrok to veliko pomeni). In nenazadnje javni uslužbenci lahko brez, da bi jim bilo potrebno darilo prijaviti sprejmejo darilo v vrednosti 20, 86 evra in če je v razredu otrok 20 in vsak prinese 3 evre, je ta znesek prekoračen skoraj za trikrat.

16. jun 2016 18:45

V teh dneh zakljucujem svojo 16-letno kariero kot profesor na srednji ekonomski soli. Po 16 letih bom presedlala drugam.

Moji prvosolci so me zadnji dan pouka presenetili z eno krasno belo orhidejo in kratko pisno zahvalo. Ob tako lepem darilu sem bila prav ganjena.

16. jun 2016 19:10

Kakorkoli obračaš, tole JE posploševanje in leti na VSE učitelje in vzgojitelje v "prejšnjih časih". Torej ne drži, da nisi napisala, da ni bilo povsod tako. Morda si tako mislila, napisala pa nisi.

Meni se sicer zdi neznosno, da je treba vsak junij brati in poslušati iste jeremijade (enako, kot avgusta poslušamo o ubogih otrocih, ki se jim končujejo počitnice in morajo, revčki, v šolo). Zdi se mi, da je prav v teh dneh potreben tistim, ki hodijo v šolo, na katerokoli stran katedra, se razume, predvsem MIR od zunaj. Da končajo, kar so sejali od prvega septembra, lepo v miru in med sabo. Samo oni, učenci/dijaki in učitelji/učiteljice, da se razumemo.

In nikoli in nikjer v kulturni družbi ne more in ne sme biti narobe, če se ti učenci/dijaki svojim učiteljem/učiteljicam zahvalijo za celoletni trud, potrpežljivost, uvidevnost, pomoč in kar je podobnega. Z besedo, morda kakšno duhovito mislijo, s podpisi vseh učencev/dijakov, in, zakaj ne, s cvetom ali šopkom travniškega cvetja. A se mami/očetu ob kakšnem njenem prazniku ne?

In, če mene vprašate, pri vsem tem starši nimajo kaj iskati. 

No, ni čisto res. Imajo, a le to, da so vsa leta svoje vzgoje v to, da bodo učenci/dijaki začutili sami, brez zunanjih spodbud, kako postopati ob koncu šolskega leta (in ob prehodu v novo koledarsko leto, recimo), s svojimi besedami, zgledom in dejanji dali svoji mladeži ustrezne smernice. To in čisto nič več.

16. jun 2016 19:49

Rimljenka ali sem napisala "da so se učiteljem in vzgojiteljem nosila ..." ali pa sem napisala "da so se vsem učiteljem in vzgojiteljem nosila" ?

16. jun 2016 20:09

Nisem Rimljenka, če si že tako zelo natančna. Če bi ti uporabila besedo "nekaterim", bi povedala povsem nekja drugega kot si s tem, ko pridevnika sploh nisi uporabila. Beseda "vseh" pa le (navedek) "poudarja polno mero, stopnjo kake lastnosti, kakega stanja ....ali kakega dejanja...."konec navedka (vir: SSKJ)

Kljub vsemu si drznem napisati, da si namen mojih besed povsem zgrešila.

16. jun 2016 21:13

tako kot si ti drzneš napisati, da sem zgrešila namen tvojih besed, si tudi jaz upam napisati, da si ti zgrešila namen mojih besed, saj če bi moj prvi komentar prebrala v celoti, bi videla, da je poanta mojega komentarja bila to, da kdor želi naj obdaruje učitelje in vzgojitelje, kdo pa tega ne želi pa pač naj ne daruje nič. Poleg tega sem še napisala, da mi ni všeč, če se nekaj staršev odloči in začnejo zbirati denar od vseh v razredu in na ta način prisilijo tudi tiste, ki ne želijo darovati, da darujejo.

16. jun 2016 22:22

Smeška, kdo, za božjo voljo, ti je pa tako zagravžal "prejšnje čase", da še petindvajset let in več ne moreš predelati bridkosti?

Si bila takrat že toliko stara, da si kupovala darila za vzgojitelje? Ker, če si stara toliko, potem si danes brzčas že v penziji in se kuriš na togoto starejše občanke.

Si bila takrat otrok in si poslušala starše, kako so se pridušali nad tem, kaj vse da morajo nositi vzgojiteljem? Hm, če je tako, potem so že morali,ker če ima človek otroka, ki non-stop najeda vzgojitelju, si, nesrečnik, misli, da kakšna čokolada iz Avstrije (to je bilo v prejšnjih časih blazno moderno) bi pa malo omilila tisto, kar junior dela celo leto?

Če nisi imela ne ene ne druge situacije in se ti je v postu kar nekaj zapisalo, nek paberk, ki si ga tako ali drugače ujela - hm, potem je pa tole dobra šola, da se najprej premisli, preden se kaj napiše. Internet hitro kaznuje tiste, ki hitreje pišejo, kot mislijo.

Tko je shvatio, shvatio je.

17. jun 2016 8:35

ognjič, naša učiteljica tudi pravi, daje zanjo največje darilo to, da so njeni učenci uspešni pri maturi iz predmeta, ki ga uči. In darilo (a) je dobila samo od razreda, kateremu je bila razrednik, pa še to samo ob zaključku njihovega šolanja. In se zdaj vsakič, ko gre v hribe, spomni nanje. Dobila je namreč pohodne palice.

Drugače je v Uredbi o omejitvah in dolžnostih jvnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril lepo razloženo, kako in kaj se sme.

Če gre za skupinsko darilo učencev (ali njihovih staršev) ob koncu šolskega leta, je zgornja meja za to darilo 62,59 evra, in ne 20,86 evra.

http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=5807/Tolmac

Moja mama na račun daril ob koncu šolskega leta (v delovni dobi se jih nabere kar nekaj, učila je od začetka 70ih dalje) definitivno ni obogatela, kot tudi ne bo moja sestra. 

17. jun 2016 8:52

Čisto izven teme, pa vendar- zakaj je potrebno citirati predhodni post? Nekateri vlečete cele debate v citat in vse skupaj postane precej nepregledno. Citiranje je po moje smiselno, če se odgovor nanaša na post, ki se nahaja pred zadnjim in je debata vmes skrenila v drugo smer, ne pa na zadnjega.

Ja, glede daril učiteljem- jaz sem tudi "iz prejšnjih časov" in projekti "kaj kupiti učitelju" so mi ostali v lepem spominu. Prispevki so bili prostovoljni, v bistvu drobiž (pujsa nismo razbijali), kljub temu pa se je kar nekaj denarja nabralo, saj nas je bilo v razredu 33. Debate in ideje okrog izvirnosti darila, kaj bi pobalinskega dodali, kdo bo darilo predal in kaj bo ob tem povedal; že takrat smo imeli ene vrste team building:) In to brezplačno, če se že na vse stvari gleda z vidika denarja. Od tega smo imeli v bistvu vsi koristi- otroci smo se ob tem zabavali, učitelj pa je bil pozornosti tudi vesel.

Pa še nekaj- starši se niso nikoli vmešavali. Iz tistih časov sem jaz.

V.

17. jun 2016 10:59

VilmaS, z veseljem sem prebrala tvoj post

Letos je naša generacija (najboljša) praznovala 50 let valete. Med nami so bili tudi trije še živeči naši učitelji...skupaj z njimi smo se spominjali tistih davnih časov, ko so učitelji bili spoštovani, ko so imeli avtoriteto, ko smo učenci poznali meje, do kam lahko gremo...spoštovali smo jih, radi smo jih imeli čeprav smo se jih včasih tudi zelo bali, Meni so spomini na to obdobje neprecenljivi...in nič niso pričakovali v zameno za tisto, kar so nas naučili......In naša razredničarka je s seboj prinesla enega lončenega kužka, ki smo ji ga podarili, ko smo odhajali novemu življenju naproti...tam spodaj pod tačkami, so naši podpisi... rekla nam je: Kadarkoli brišem prah z njega, v njem vidim tudi vas...razposajene, zdrave otročičke, malčke z iskricami v očeh...zdaj greste počasi za menoj, ampak, ko vas danes tu gledam...prav nič se niste spremenili: še vedno ste mladi, iskrivi, vedoželjni, mal bolj postarani...in ta, vaš kužek je moj spremljevalec skozi čas mojega življenja, lepe spomine hranim v srcu skozi vsa obdobja mojega službovanja...Hvala tudi vam, ker se me spominjate, ker ste me našli in me tu pripeljali, pa čeprav sem telesno omagala in pristala na vozičku, ampak spomin, spomin me še ni zapustil.... Hvala vam, razredničarka, za štiri leta, ko ste nas usmerjali na pošteno pot življenja