12. jun 2009 21:14
Moje izkušnje so takšne: najbolje je, če je človek pozitiven po naravi in pozdravi obmejne organe in reče, dober dan, a bi mi lahko žigosali potni list, ravno zato sem ga prinesel, dasiravno bi lahko šel z osebno čez....in se mi zdi, da bi bila velika verjetnost, da bi ljudje to naredili.
Če pa gre človek z eno predpostavko v glavi, da ga bodo obravnavali na čuden način, se ta energija vedno tudi izvede v "čudni obravnavi", ma što god to značilo i ma koliko mi šutjeli o tomu....
Pa tudi, daj se malo prestavi v čevlje obmejnih organov: celo izmeno gledat neke ljudi, ki grejo čez mejo, tudi ni nek neizmeren užitek....Da bi vsaj malo izkustveno ukapiral, kako to v resnici je, izvoli stati eno uro na lj. štacionu in brezirazno študiraj ljudi, ki prihajajo in odhajajo na vlak. In povej, kako se ti zdijo ljudje čez eno uro na splošno....verjemi mi, ljudje, če jih nekaj časa opazuješ, malo "čudno" delujejo (ali pa ta eksperiment naredi, ko boš prvič čakal na prestop na vlaku, avionu...pa boš videl, o čem govorim). Nekako bolj opaziš pošvedrane čevlje in šepanje (in se vprašaš, a to v resnici šepa ali kaj šverca) in utrujeni pogledi potnikov po tem, ko jih brezimno gledaš nekaj časa začnejo delovati nekako potuhnjeno. Skratka, hitro se da ustvariti napačno mnenje o ljudeh.
Tako se meni zdi.
Jaz, če bi želela štampiljko, bi zanjo rekla in bi jo tudi dobila. Na prvi mejni točki.
Vendelina jr.